ljubezen po internetu

[joya]

A ima kdo kakšno izkušnjo s spoznavanjem po internetu? Dozdaj imam kar nekaj poznanstev za sabo, vendar večinoma s slabo izkušnjo. Vse gre bolj tako: dopisovanje, date v živo, pa še eden, potem pa se počasi vse zaključi. Začenjam se spraševati, kaj je narobe z mano ali pa imate tudi ostali podobne izkušnje. Hvala za mnenja, komentarje.
Lp, joya

[Darja]

Joya, pozdravljena.

Vesela sem, da si odprla temo, ki bo morda zanimiva še za koga na tem forumu. V hitrem ritmu vsakdanjega življenja se vedno več ljudi odloči, da bodo skušali poiskati partnerja, prijatelja preko interneta. Takšno spoznavanje nam omogoči, da lahko izberemo nekoga, ki ima podobne interese ali poglede na življenje, z njim delimo svoja razmišljanja, ideje, vrednote. Vendar je to le eden od korakov. Kaj bomo naredili po srečanju v živo, kako in na kakšen način bomo (z)gradili odnos, pa je odvisno od obeh.
Na podlagi pisem si ustvarimo neko sliko, ki pa ni nujno v skladu z realnostjo. Zato se večkrat zgodi, da srečanje v živo ne poteka po naših pričakovanjih. In da oseba pred nami ni tisto, kar smo mislili ali verjeli, da bo. Ampak to se dogaja tudi, ko se zagledamo v lepe oči in pozabimo na vse ostalo okoli sebe.
Napisala si, da se sprašuješ, če je morda kaj narobe s teboj ... Smatram, da ni bistveno, kdo je kriv za neuspela srečanja, ampak je bolj pomembno, da veš, kaj si želiš oz. kaj pričakuješ od partnerja. S tem boš v prihodnje hitro ugotovila, kdo ti ustreza in če si pripravljena vlagati v nek odnos.

Pa pogumno naprej.

Lp, Darja

[OnlyMe]

Naj še jaz dodam izkušnjo moje prijateljice z ljubeznijo po internetu. Zgodilo se je dve leti nazaj. Prijateljica je imela takrat ravno veliko krizo v zakonu, mož se je začasno odselil, bila sta tik pred ločitvijo. Kolegice so jo prepričale, da se prijavi na enega izmed spletnih portalov za spoznavanje. Napisala je svoj profil, pravzaprav zelo okrnjeno, poudarila je le, da je topla oseba, polna življenja in da si želi nekoga za dopisovanje. No, to je bilo skoraj vse. Dobila je zelo veliko odziva, vendar ji je v oči padlo le eno kratko, a prijetno pisemce. In je odgovorila. Potem je odgovoril tudi on. Pisala sta si vedno pogosteje in vedno bolj iskreno in ljubeče. Po mesecu dni sta se dobila in si bila všeč. on se je na prvi pogled zaljubil vanjo. Dogovorila sta se, da nadaljujeta s spoznavanjem in dopisovanjem. Še isti dan se je pri njej vse obrnilo. Mož se je vrnil, obljubil, da se bo trudil za odnos in ona je pristala. Novemu znancu je napisala poslovilno pismo, on pa ji je v veliki žalosti odpisal nazaj. Ker je ni mogel preboleti, je predčasno odšel v tujino na izobraževanje. Po enem mesecu je spet prišlo njegovo pisemce in nadajevala sta z dopisovanjem. Zdaj se je zaljubila tudi ona. Ko je prišel iz tujine, sta sklenila, da ostaneta skupaj. No, in sta še zdaj.
To je torej popolnoma drugačna izkušnja spoznavanja po internetu, kot jo imaš ti, Joya. Tudi to je torej mogoče, čeprav je najbrž redko. Recept? Ga ni, najbrž. Mogoče to, da je potreben čas in iskrena želja po lepem odnosu. In da si upaš pri spoznavanju pokazati, kdo si in kaj si želiš. Seveda velja za oba. Res pa je, da je tudi za to potrebno vsaj toliko sreče kot jo potrebujemo za spoznavanje na klasičen način, v živo. Ne vem, če sem ti kaj pomagala, draga Joya. Napisala sem ti to izkušnjo zato, da vidiš, da stvari niso tako nemogoče in brezupne.

Veliko sreče ti želim in nikar ne izgubi upanja

[joya]

ga. Darja, hvala vam za odgovor.
Tudi jaz mislim, da si mogoče res ustvarim napačno sliko in bi rada nekoga videla, da je takšen, kot si želim. Pa potem ni. O tem, kaj hočem od bodočega partnerja, sem že veliko razmišljaja, pa vendar mi potem, ko mi je nekdo všeč, kar mal pozabim na to.
Kaj naj naredim, da bom bolje ocenila nekoga, ki ga spoznam oz. da bom poslušala sebe in svoje želje.
lp, joya

[Sky]

Tole je pa meni prav zanimiva tema - imam dosti izkušenj in se mi zdi, da se o tem da marsikaj povedati - razpravljati. Sploh danes, v dobi, ko je internetna komunikacija vedno bolj vsakdanja stvar in so zelo aktualna in v razcvetu Facebook in druga družabna omrežja.

Joya, ja, pričakovanja lahko naredijo svoje in tedaj zlahka kar malo "pozabimo" na marsikaj, pa tudi izmislimo (nasanjamo) marsikaj.
Vsake oči imajo svojega malarja - polne pričakovanj pa sploh in pri spoznavanju na daljavo (prek interneta) si rado narišejo še vse tisto kar ne vemo, ne vidimo in ne poznamo kar po svoje in kakor bi si sami želeli... ...in naše oči, ušesa,... čuti zaznavajo po naše - pač kakor bi radi, in človeka idealiziramo, in ga žal ne vidimo preprosto, takšnega kot je in kot ga recimo zaznavajo drugi, ki ga poznajo("v živo") in ki niso "obremenjeni" s pričakovanji.
Če radi sanjarimo ga morda včasih niti ne želimo kaj preveč dobro in bolje spoznati, ker bi se lahko zgodilo, da nas nova spoznanja razočarajo, ker ne izpolnjuje naših sanj in pričakovanj in potem raje ostanemo recimo na področjih, ki so nas očarala in si lahko recimo dopisujemo razne lepe romantične reči, človeka pa sploh ne (s)poznamo.

Pri spoznavanju preko interneta sem sam prišel do tega, da mi je pomembno osebo kar se da hitro spoznati, srečati "v živo", da se čimprej dobi "celostna slika" in "pravi" vtis o človeku, ki ga drugače, kot v živo ne morem dobiti. Ravno privlačnost oz. "kemija" ali "iskrice" lahko preskočijo v živo, tako brez osebnega stika, na daljavo pa mislim da so lahko naša "projekcija" naših pričakovanj "princa/eze za belo tipkovnico" in vzrok razočaranj ob srečanju, ko spoznamo, da je na drugi strani ni "sanjski" človek, ampak samo človek, ki zna biti v marsičem morda celo zelo različen od naših predstav (fantazij, idealizacij) o njem oz. točneje, o idealnem partnerju, ki smo si ga zamišljali.
Na osnovi dosti grenkih izkušenj (sprva hitro navdušenje; pol pa razočaranje ob srečanju (z osebo in realnostjo)) sem sam počasi prišel do tega da moram zelo z rezervo jemati občutke in moje vtise (predvsem navdušenje - to je bilo še prevečkrat samo projekcija mojih velikih pričakovanj in hrepenenj) o ženski, ki je še nisem srečal v živo.
Tako si sedaj rečem: "ne prehitevaj - vse ob svojem času" ali "o-tem - po-tem"
ali pa; "lepo po vrsti, kot so hiše v Trsti"
Bom po tem videl, ko se srečam, ker šele tisti vtis "šteje", dosedanje ocene, vtisi so tako, malo "za poskušino", vsekakor pa prezgodnji, da bi jih upošteval ali jemal resno, če osebe niti še nisem v živo srečal.

Kaj naj naredim, da bom bolje ocenila nekoga, ki ga spoznam oz. da bom poslušala sebe in svoje želje.

Kaj pa ti misliš? Kako pa si ti odgovarjaš na to vprašanje? (gotovo imaš tudi sama kakšno idejo, smernico, razlago,...)
Morda tisto, kar si kdaj že naredila v življenju, da si bolj poslušala sebe in svoje želje?
Morda tisto, kar te je že kdaj pripeljalo v življenju, da si bolje presodila kakšno osebo?

...če pa morda želiš, namesto raziskovanja sebe ali pa sočutja, razumevanja in podpore,
res nek konkreten odgovor, nasvet (vodenje, predlog, "pametovanje", svetovanje, ciljno orientiran - praktičen - logičen odgovor,...) (s katerim ne vem če boš mela kaj dosti koristi, oz. če bo kaj novega zate, ker ponavadi vse to že tako ali tako, sami (še pre-)dobro vemo) glede ocene človeka :

Lahko skušaš ocenjevati realno, brez pričakovanj, odklopi čustva in strogo, razumsko, kritično analiziraj in presojaj kot kakšen znanstvenik, ki preučuje predmet raziskav ali pa sodnik na sodišču, ki mora biti nepristranski. Pomaga lahko tudi kakšna "porota" - pogled, mnenje "porota" - torej osebe, ki niso vpletene in čustveno obremenjene.
Hmm... se mi pa zdi da je tak realizem dolgočasen in ni nič kaj romantičen in morda je to razlog, da raje malo sanjarimo, pa potem bolj trdo pristanemo na realna tla, kot pa da bi odvzeli ves čar romantike in bili toliko bolj razsodni.

[Nevenka]

Sky, zelo lepo napisano , ti pa želim, da bi se ti kdaj zgodilo, da bi po romantičnih sanjah in pričakovanjih kdaj spoznal osebo, ki bi se s temi sanjami ujemala

Lepo bodi

[Hator]

Ojla!

Tudi sama sem prakticirala spoznavanje preko spleta oz.ga prakticiram še sedaj. Hmmm kaj sem se naučila?
Lahko se še ne vem koliko trudiš, ni rečeno, da bo oseba v resnici to kar si predstavljaš. Zato se za začetek osredotočim na zabavo, druženje. Nimam nikakršnih pričakovanj. Tudi sama sem spoznala že precej "čudakov" vendar to še ni najhujše. Najbolj zamerim lažnivcem, ki preko spleta iščejo le seks, pa pri tem niso iskreni. (so npr poročeni ipd)
Preden se je pri teh spoznavanjih kaj razvilo je preteklo kar nekaj zmenkov zato ne obupaj. Tudi če spoznaš človeka na drugi način ni rečeno da se bosta ujela mar ne?
Pa da ne bo vse negativno. Spoznala sem tudi kar nekaj čudovitih ljudi s katerimi sem sklenila lepa prijateljstva čeprav se nam ni izteklo.
Po prvih bolečih izkušnjah sem si spremenila profil. Vse kar je namigovalo na seks sem umaknila (pa čeprav je bilo čisto nedolžno si moški radi razlagajo...) Potem sem umaknila vse kar bi nakazovalo na to da sem v ljubezni razočarana (potem se spet najdejo takšni, ki menijo da sprejmeš kar vse, ker si razočaran)
Opredelila sem se za druženje, zabavo, skupne interese kaj pa nam bo življenje prineslo pa tako ali tako ne vemo.
Jemlji to kot zabavo in se prepusti življenju.
Sem ter tja nas preseneti! (tudi v pozitivnem smislu)

Želim ti vso srečo!

Lp Hator

[neca]

Hoj.

Morda še moja izkušnja s spoznavanjem preko interneta. Gor sem šla bolj iz radovednosti, kako to vse skupi funkcionira. Bil pa je tudi zelo mamljiv izziv; kakšen folk se zbira gor.

Skratka, odločila sem se in šla s parimi na kavo. Nisem imela kakih pričakovanj, greš pač na kavo in potem vidiš, kaj bo iz tega. Zelo zanimiva izkušnja. Od nekoga, ki je želel nadomestek svoje bivše punce in je iskal samo določen tip ženske, do drugega, ki je sedel nasproti mene čist brez energije in me skoraj nepremično gledal (kar mal srhljivo), do naslednjega, ki je imel toliko za povedat o sebi, da sem morala dvigniti roko, če sem želela kaj reči. Ker moram človeka začutiti na energetski ravni, kar lahko samo z dotikom, so bile prav komične situacije, ko sem si zaželela, da ga primem za roko. Včasih sem se po kavi nasmejala do solz. Prišla sem do zaključka (morda komu delam krivico, a je to zgolj moje subjektivno mnenje), da imajo morda nekateri pričakovanja, ki niso realna in da je eno življenje v virtualnem svetu, kjer so tudi težave zgolj virtualne, drugo pa resnično življenje, kjer je morda bolj pomembna tudi neka energija kot barva oči. Izkazalo se je, da sem s svojim dojemanjem življenja daleč največja čudakinja od vseh mojih »internetznancev«.

Zdaj mi bolj ustreza, da nekoga prej vidim, se ga dotaknem in začutim (ali ne) njegovo energijo in se potem odločam, kako naprej.

Velik prave energije v teh zaljubljenih dneh želim.

[Xara]

Neca to je pa tak posrečeno napisano, sem se prav nasmejala in to je vse res ...

Lep pozdrav

[Valdi]

Jaz sem od zmenkov, kateri so se začeli z navezovanjem stikov preko interneta, res pisane izkušnje. Od tega, da sem naletel na punco, ki je ves čas travmirala ter me skušala prepričat, da imam travme tudi jaz , pa do tega, da se je iz povabila na pijačo preko chata razvila resna zveza. Bistvo vsega je le to, da se najdeta dve kompatibilni osebi. Tako na netu kot v živo lahko naletiš na vse sorte ljudi, od psihopatov do svetovljanov.