brez prijateljev

[cipresa]

Tudi sama iscem koga za pogovor in kaksno kavo.
Imam partnerja, prijateljev pa nimam zaradi soc. fobije in izogibalne motnje.

Ce se najde kdo, naj pise na ZS.

[luka1998]

Sem čisto brez prijateljev. Zdravim se tudi za depresijo, imela naj bi malo socialne fobije. Težko se vključim v skupino, navežem stike z ljudmi, pri sebi pa opažam da jih še težje vzdržujem - tako da npr. nimam stikov s sošolkami iz osnovne šole, za kar mi je zdaj kar malo žal. Stalno niham med tem, da mi je tako "čisto v redu" in obdobji ko si družbe želim, pa si je seveda nisem sposobna najti.
Stara sem 26 let, sem še študentka iz gorenjske, dneve pa preživim večinoma pred računalnikom ali pa peljem vn psa. Včasih se zdim sebi zelo čudna - Ko berem na internetu diagnoze, se v marsičem prepoznam, tako da bi npr. imela lahko aspergerjev sindrom,... Tega sicer še nisem omenjala svoji psihiatrinji.

Ne vem tudi zakaj bi se kdo res hotel družiti z mano, saj nisem dobra za bit v družbo, če imam depresijo, sploh pa se težko sprostim. Vseeno pa si želim, da bi imela kdaj prijateljico za iti ven v kino, na koncert,...
Ne vem če ima kar sem napisala sploh kaj smisla, pa vseeno

Razumem tvojo stisko, saj sem bil tudi jaz v podobnem položaju. Včasih je težko najti smisel v povezovanju z drugimi, še posebej, ko se soočaš z depresijo in socialno fobijo. Sam sem večkrat občutil, da sem ujet v začaran krog osamljenosti in tesnobe. Težko je verjeti, da bi se kdo resnično želel družiti z mano, ko pa se komaj sprostim in se pogosto počutim, kot da nisem dovolj dober za družbo.

Podobno kot ti sem veliko časa preživel pred računalnikom ali pa se sprehajal s psom, ki je bil moj edini stalni spremljevalec. Zavedam se, kako pomembno je imeti nekoga, s komer lahko deliš svoje misli in občutke, pa čeprav gre le za preprost pogovor ali skupno dejavnost, kot je obisk kina ali koncerta.

Morda bi bilo dobro, da svojo psihiatrinjo seznaniš s svojimi občutki glede Aspergerjevega sindroma. Pravilna diagnoza ti lahko pomaga bolje razumeti sebe in svoje izzive, kar je prvi korak k iskanju ustrezne podpore in strategij za izboljšanje socialnih veščin.

Ena izmed stvari, ki mi je pomagala, je bila vključitev v manjše, bolj sproščene skupine, kjer sem lahko postopoma gradil samozavest. Prav tako sem našel podporo v spletnih skupnostih, kjer sem spoznal ljudi s podobnimi težavami. Spoznal sem, da nisem sam in da obstajajo ljudje, ki me razumejo in podpirajo.

Sčasoma sem začel ceniti majhne korake in se nagrajevati za vsak uspeh, pa naj bo še tako majhen. Zavedanje, da sem vreden prijateljstva in da si zaslužim biti srečen, je bilo ključno.

Tudi ti si zaslužiš imeti prijatelje, ki te bodo podpirali in razumeli. Korak za korakom, z malo poguma in vztrajnosti, lahko najdeš ljudi, ki te bodo sprejeli takšnega, kot si. Vedno si lahko ponosen nase za vse, kar si že dosegel, in za pogum, ki ga kažeš, ko se soočaš s svojimi izzivi.

[jakasspeech20]

Sem čisto brez prijateljev. Zdravim se tudi za depresijo, imela naj bi malo socialne fobije. Težko se vključim v skupino, navežem stike z ljudmi, pri sebi pa opažam da jih še težje vzdržujem - tako da npr. nimam stikov s sošolkami iz osnovne šole, za kar mi je zdaj kar malo žal. Stalno niham med tem, da mi je tako "čisto v redu" in obdobji ko si družbe želim, pa si je seveda nisem sposobna najti. https://kuhinje-nemec.com/kuhinjski-pulti/kamniti-pulti/
Stara sem 26 let, sem še študentka iz gorenjske, dneve pa preživim večinoma pred računalnikom ali pa peljem vn psa. Včasih se zdim sebi zelo čudna - Ko berem na internetu diagnoze, se v marsičem prepoznam, tako da bi npr. imela lahko aspergerjev sindrom,... Tega sicer še nisem omenjala svoji psihiatrinji.

Ne vem tudi zakaj bi se kdo res hotel družiti z mano, saj nisem dobra za bit v družbo, če imam depresijo, sploh pa se težko sprostim. Vseeno pa si želim, da bi imela kdaj prijateljico za iti ven v kino, na koncert,...
Ne vem če ima kar sem napisala sploh kaj smisla, pa vseeno

Razumem tvojo stisko, saj sem bil tudi jaz v podobnem položaju. Včasih je težko najti smisel v povezovanju z drugimi, še posebej, ko se soočaš z depresijo in socialno fobijo. Sam sem večkrat občutil, da sem ujet v začaran krog osamljenosti in tesnobe. Težko je verjeti, da bi se kdo resnično želel družiti z mano, ko pa se komaj sprostim in se pogosto počutim, kot da nisem dovolj dober za družbo.

Podobno kot ti sem veliko časa preživel pred računalnikom ali pa se sprehajal s psom, ki je bil moj edini stalni spremljevalec. Zavedam se, kako pomembno je imeti nekoga, s komer lahko deliš svoje misli in občutke, pa čeprav gre le za preprost pogovor ali skupno dejavnost, kot je obisk kina ali koncerta.

Morda bi bilo dobro, da svojo psihiatrinjo seznaniš s svojimi občutki glede Aspergerjevega sindroma. Pravilna diagnoza ti lahko pomaga bolje razumeti sebe in svoje izzive, kar je prvi korak k iskanju ustrezne podpore in strategij za izboljšanje socialnih veščin.

Ena izmed stvari, ki mi je pomagala, je bila vključitev v manjše, bolj sproščene skupine, kjer sem lahko postopoma gradil samozavest. Prav tako sem našel podporo v spletnih skupnostih, kjer sem spoznal ljudi s podobnimi težavami. Spoznal sem, da nisem sam in da obstajajo ljudje, ki me razumejo in podpirajo.

Sčasoma sem začel ceniti majhne korake in se nagrajevati za vsak uspeh, pa naj bo še tako majhen. Zavedanje, da sem vreden prijateljstva in da si zaslužim biti srečen, je bilo ključno.

Tudi ti si zaslužiš imeti prijatelje, ki te bodo podpirali in razumeli. Korak za korakom, z malo poguma in vztrajnosti, lahko najdeš ljudi, ki te bodo sprejeli takšnega, kot si. Vedno si lahko ponosen nase za vse, kar si že dosegel, in za pogum, ki ga kažeš, ko se soočaš s svojimi izzivi.

Biti sam s psom ali računalnikom ni lahko

[_elsa_]

Socialna anksioznost je nekaj najbolj hromečega na tem svetu in prav trapasto se ti zdi, da te nekaj takega lahko potem tako ovira v življenju, kot te. Tudi sama že leta trpim za socialno anksioznostjo, ki pa sem jo v zadnjem letu precej izboljšala, edino, kar moram še premagati, je, da se grem sprehajati z ljudmi. Če bi kdo rad skupaj premagal socialno anksioznost, naj mi piše, lahko se samo dopisujemo ali pa se dobimo v živo.

V prostem času se poskušam spet navaditi brati, zato hodim na dve bralni skupini in eno filmsko skupino. Občasno rada tudi pogledam kak anime. Morda se kdo prepozna v tem

[jakabaesj6]

Tudi sama iscem koga za pogovor in kaksno kavo. https://kuhinje-nemec.com/kuhinjski-pulti/kamniti-pulti/ Imam partnerja, https://fmctel.com/sl/opticni-kabli prijateljev pa nimam zaradi soc. fobije in izogibalne motnje.

Lepo, da si se izpostavila in delila svojo izkušnjo. Socialna fobija in izogibalna motnja sta res veliki oviri, ampak takšni koraki so super za začetek. Upam, da se ti kdo oglasi in da najdeš koga za prijeten klepet!

[Sandrika]

Hejla, lepo je videti da nisem edina. Zdi se mi, kakor da vse punce, ki jih poznam že imajo najboljšo prijateljico (večina iz otroštva ali iz najstniških let). Sama sem imela prijateljice, vendar nikdar nekaj zelo globokega, ali pa se je potem zgodilo nekaj nepričakovanega kar nas je oddaljilo. Imam ogromno znank in sem odprta oseba, vendar pa so me starši vzgajali v čim večjo samostojnost in odraslost zato sem se težko povezala s puncami mojih let. Želela bi si pravo prijateljico, nekaj vzajemnega in iskrenega. Z nekom s komer se nebi pogovarjala samo o faksu in večerji. Imam dolgoletnega fanta, ki nekako deluje tudi kot moj najboljši prijatelj in po tem ko sem bila kar nekajkrat grdo izdana s strani punc za katere sem mislila da so moje prijateljice se nekako dolgo nisem znala odpreti oz. sem se bala tkanja globokih prijateljskih vezi (fant mi je bil dovolj). Stara sem 24 in prihajam iz spodnjega podravja sem študentka, vendar nisem preveč naklonjena težkemu žuranju in pitju, opravljanju, drogam.... Če je še katera punca, ki se počuti podobno in bi mogoče šla na kavo ali čaj sem za. P.S. Ali kot odrasel sploh lahko še spleteš neka pristna globoka prijateljstva, ki bi bila primerljiva tistim, ki so bila ustvarjena "iz otroštva" ali je ta čas mimo. Ima kdo kake izkušnje?

[_elsa_]

Tudi sama iscem koga za pogovor in kaksno kavo. https://kuhinje-nemec.com/kuhinjski-pulti/kamniti-pulti/ Imam partnerja, https://fmctel.com/sl/opticni-kabli prijateljev pa nimam zaradi soc. fobije in izogibalne motnje.

Lepo, da si se izpostavila in delila svojo izkušnjo. Socialna fobija in izogibalna motnja sta res veliki oviri, ampak takšni koraki so super za začetek. Upam, da se ti kdo oglasi in da najdeš koga za prijeten klepet!

Hvala, samo si citiral napačno vsebino. To ni bila moja vsebina