odvisnost od računalniških igric

[valentina]

Pozdravljeni, danes sem bila na obisku pri bratu, ki mi je zaupal, da ga skrbi za svojega sina. Ta je namreč po cele dneve na računalniku, kjer igra igrice. Izgubil je zanimanje za praktično vse dogajanje okoli njega. Ne druži se več s prijatelji, ne hodi ven, še hrano si prinese pred računalniški ekran. Star je 14 let. Seveda je njegovo obnašanje glavni vzrok prepirov v družini in vsi so glede tega že precej zaskrbljeni. Zanima me, če ima kdo kakšne izkušnje s tem, morda lastne ali pa mi lahko priporoči kakšno literaturo.

[Nevenka]

Pozdravljena, Valentina
odvisnost od računalnika postaja vedno pogostejši pojav pri naših otrocih in šolarjih. Tako niso redki otroci in najstniki, ki na internetu preživijo več kot deset ur na dan, se ne družijo s prijatelji, jedo kar za tipkovnico, se prenehajo učiti in se povsem zaprejo v svojo sobo. Njihova prva jutranja aktivnost je prijava na računalnik…
Kako lahko prepoznamo, da je naš otrok odvisen od računalnika? Prvi znak je prav gotovo to, da se otrok v prostem času ne ukvarja z ničemer drugim več. Opazimo, da mu računalnik predstavlja skorajda pretiran občutek ugodja in veselja, da ni zmožen prenehati z igranjem, ko to od njega zahtevamo, kar je vir nenehnih prepirov. Kamorkoli gre, se mu ves čas zdi, da bi bilo najlepše doma pred računalnikom, zato doživlja občutke brezvoljnosti in nervoze. Svoje vsakdanje obveznosti začenja zanemarjati, ravno tako se ne druži več s prijatelji. Na telesu se kažejo znaki pretiranega sedenja ob računalniku kot suhe, včasih pekoče oči, oženje vidnega polja, moten spanec in glavoboli Otrok se nepravilno hrani in zanemarja osebno higieno.
Če ima otrok kakšne čustvene motnje že od prej, mu lahko računalnik nudi oporo in možnost bega v virtualni svet. Tako lahko postane še manj komunikativen, manj dojemljiv za dotike, s čimer lahko nastanejo motnje tudi na področju intimnih stikov. Najstniki imajo težave pri odnosu do drugega spola in pri navezovanju prijateljstev. Opazimo lahko tudi motnje v sposobnosti abstraktnega mišljenja. Pretirana uporaba računalnika lahko poglobi tudi rahlo depresijo, ki je v osnovi posledica kakšnega drugega problema. Odvisnost se večkrat pojavi pri otrocih, ki so bili v najzgodnejšem otroštvu veliko sami, s katerimi se starši niso prav dosti ukvarjali. In ravno to je ključ za preprečevanje odvisnosti. Starši naj bi preživljali več časa z otroki, se več pogovarjali in imeli skupne aktivnosti.

Glede na to, da je pred vami september, ko se bo ponovno začela šola, je skrajni čas, da se starši vašega nečaka z otrokom pogovorijo o tem, kako naj bi preživljal svoj čas, ko ni v šoli. Morda bo zdaj ponovno vzpostavil stike s prijatelji in sošolci in bodo ugotovili, da ga računalnik ne privlači več toliko. V nasprotnem primeru in takrat, ko bodo ugotovili, da otrok zaradi igric ne dela domačih nalog, se mu slabša učni uspeh in praktično ne hodi več ven, pa bo potrebno poiskati strokovno pomoč. Velika verjetnost je, da problem ni v sami mikavnosti računalniških igric, ampak v tem, da je najstnika nečesa strah in ima povsem druge probleme. Morda se v igrice zateka pred zunanjim resničnim svetom, ki zna biti včasih do otrok tudi zelo krut..., morda se boji druženja z vrstniki, ker ga zavračajo... Če so imeli starši do sedaj z njim dobre odnose, imajo tudi dobre možnosti, da jim bo nekatere probleme zaupal in bodo lahko skupaj poiskali rešitev. Vsekakor pa naj stopijo tudi v šolo do učiteljev... Morda jim bodo tudi oni lahko več povedali o tem, kaj se dogaja z njihovim sinom.

lep pozdrav
Nevenka

[Marjeta2]

Pozdravljeni, danes sem bila na obisku pri bratu, ki mi je zaupal, da ga skrbi za svojega sina. Ta je namreč po cele dneve na računalniku, kjer igra igrice. Izgubil je zanimanje za praktično vse dogajanje okoli njega. Ne druži se več s prijatelji, ne hodi ven, še hrano si prinese pred računalniški ekran. Star je 14 let. Seveda je https://ergochord.com njegovo obnašanje glavni vzrok prepirov v družini in vsi so glede tega že precej zaskrbljeni. Zanima me, če ima kdo kakšne izkušnje s tem, morda lastne ali pa mi lahko priporoči kakšno telekomunikacijska omarica literaturo.

Pozdravljeni. To, kar opisujete, je izjemno težka situacija, ki pa je v današnjem času žal vse pogostejša, zato je popolnoma razumljivo, da vas in bratovo družino močno skrbi. Pri 14 letih so najstniki v zelo občutljivem obdobju, računalniške igre pa so oblikovane tako, da močno aktivirajo centre za nagrajevanje v možganih. Ko se mladostnik popolnoma izolira, opusti prijatelje in celo hrano nosi pred zaslon, ne gre več le za navadno najstniško trmo, ampak za resen beg pred realnostjo ali začetek prave nekemične zasvojenosti. Prepiri v družini situacijo ponavadi le še poslabšajo, saj se fant takrat še raje zateče v virtualni svet, kjer se počuti varnega in uspešnega, zato je prvi in najtežji korak staršev premik od obtoževanja k umirjenemu izražanju skrbi.

Glede literature in strokovne pomoči imamo v Sloveniji nekaj odličnih virov, ki jih lahko priporočite bratu. Kot izjemno koristno čtivo priporočam knjige in predavanja dr. Mihe Kramlija, ki je naš vodilni strokovnjak na področju nekemičnih zasvojenosti in ponuja zelo praktične nasvete za starše. Prav tako so odlični priročniki organizacije Logout, ki so brezplačno dostopni na njihovi spletni strani in natančno opisujejo korake za prepoznavanje ter reševanje prekomerne uporabe zaslonov. Za globlje razumevanje vpliva tehnologije na možgane pa sta zelo cenjeni tudi knjigi Digitalni minimalizem avtorja Cala Newporta in Digitalna demenca nemškega psihiatra Manfreda Spitzerja.

Ker pa so izkušnje mnogih družin pokazale, da starši sami težko zlomijo ta krog, ko je situacija že tako daleč, toplo svetujem obisk Centra Logout. Imajo enote v večjih slovenskih mestih in ponujajo strokovno ter pogosto brezplačno svetovanje tako za starše kot za mladostnike. Brat se lahko obrne tudi neposredno na dr. Miho Kramlija v Centru za zdravljenje odvisnosti v Zdravstvenem domu Nova Gorica. Strokovnjaki na teh področjih znajo najstnika nagovoriti brez obsojanja in mu pomagati najti skrite vzroke za umik v virtualni svet ter ga postopoma spet povezati z realnostjo. Najbolj boste bratu pomagali z nasvetom, da preprosto kričanje ali nasilno odklapljanje interneta ne bo delovalo, ampak bo potreben sistemski pristop in pomoč zunanje, nevtralne osebe.