brez prijateljev

[izkloplena]

Sem čisto brez prijateljev. Zdravim se tudi za depresijo, imela naj bi malo socialne fobije. Težko se vključim v skupino, navežem stike z ljudmi, pri sebi pa opažam da jih še težje vzdržujem - tako da npr. nimam stikov s sošolkami iz osnovne šole, za kar mi je zdaj kar malo žal. Stalno niham med tem, da mi je tako "čisto v redu" in obdobji ko si družbe želim, pa si je seveda nisem sposobna najti.
Stara sem 26 let, sem še študentka iz gorenjske, dneve pa preživim večinoma pred računalnikom ali pa peljem vn psa. Včasih se zdim sebi zelo čudna - Ko berem na internetu diagnoze, se v marsičem prepoznam, tako da bi npr. imela lahko aspergerjev sindrom,... Tega sicer še nisem omenjala svoji psihiatrinji.

Ne vem tudi zakaj bi se kdo res hotel družiti z mano, saj nisem dobra za bit v družbo, če imam depresijo, sploh pa se težko sprostim. Vseeno pa si želim, da bi imela kdaj prijateljico za iti ven v kino, na koncert,...
Ne vem če ima kar sem napisala sploh kaj smisla, pa vseeno

[Nevenka]

Pozdravljena, Izkloplena, pri tebi gre najbrž res za socialno anksioznost, ker praviš, da ti je v družbi težko oz. da težko navežeš stike in se večinoma zadržuješ doma. Osebe s to težavo navadno mislijo o sebi, da so slabe, neustrezne in neprimerne za druženje in si poglede, besede in gibe drugih razlagajo kot obsojanje in zasramovanje. To je večinoma posledica kakšnega dogodka v zgodnjih šolskih letih ali tega, da nas v teh nežnih letih prizadene ravnanje vrstnikov. Včasih pa svoje prispevajo tudi starši s pretiranim poudarjanjem pomena okolice in njenega gledanja na naša dejanja. Pogosto se socialni fobiji pridruži tudi depresija ali pa je obratno. Vsekakor gre za to, da sta tako depresija kot socialna fobija precej neprijetni motnji, vendar se jih da pozdraviti. Pri socialni fobiji se zelo dobro obnese kombinacija individualne in skupinske psihoterapije, kjer lahko v varnem okolju spoznavamo svoje vzorce vedenja, mišljenja in čustvovanja in svoje strahove.
Predvsem pa ti svetujem, da prenehaš z iskanjem diagnoz po internetu. Tam se namreč lahko najdemo praktično v vsaki še tako grozni diagnozi, ki pa je večinoma daleč od resnice. Zaupaj svoji psihiatrinji, povej ji za svoje občutke in misli, pa bo ona že znala oceniti, kaj je s tabo in kako naj ti pomaga. Seveda pa bi bila zate zelo koristna tudi vključitev v kakšno obliko psihoterapije.

Želim ti prijeten večer in mirno noč
Nevenka

[Mony72]

Če se želiš družbe in če jo še nisi najdla...lahko kakšno rečeva. Sem pa iz Kranja in rada bi si našla kakšno prijateljico.

[nekogirl]

Tudi jaz imam enak problem..

[sara]

Sama sem na istem.

[mojcica45]

Tudi jaz si želim najti prijateljice. Imam iste probleme. Sem iz okolice Ljubljane. Lahko mi pišeš, katerakoli, ki želi prijateljico, na mojca4545@gmail.com. Stara sem 31 let.

[ime24]

Zanimivo koliko nas ima identične probleme. Če je kdo prisoten še tu na tem forumu, naj mi piše na ZS..

[minip]

no se pridružujem "socialnemu" življenju nas takšnih brez.. stara sem 22 let in že 4 leta nimam prijateljev.. sem študentka bivam v študentskem domu, pa ne poznam nikogar, absolutno nikogar.. mogoče je napaka to da sem v domu kjer imamo apartmaje in pa še moje cimre sploh nikoli ni tako da je praktično ne poznam, ostali dve v drugi sobi pa sta itak skos zaprti v sobi.. no torej ja pogrešam imeti nekoga za na kavo, iti ven karkoli.. rada žuram ampak kaj mi to pomaga če nimam s kom da bi kdaj kam šla.. res nekateri pravijo, da jim je bolje brez prijateljev ker imajo družino dovolj.. hm ne vem pri meni to ne drži, niti nimam fanta tako da.. in lahko samo rečem da vsi so mi govorili pojdi študirat to je življenje, zame je to vse prej kot življenje in zabava -.-
tako da punce vas razumem kako vam je..

[vredu]

Če kdo želi razširiti svojo socialno mrežo, spoznati novo družbo, prijatelje, naj mi piše na ZS. Najbolje je, če ste iz Lj ali Gorenjske. Lahko sprehod, kavica...se prilagodim

[pinkunicorn]

Mogoče katera še vedno išče družbo, prijateljstvo? Stara sem 23, iz gorenjske pišite ZS..