Dragi fobiki in fobijke..
iščem po spletu in iščem...malo najdem..in še to kar najdem, je napisano leta nazaj. In če komu kaj napišem, odgovora ni. Potem se vprašam, ali so vsi ti teksti kar nekaj, ali so za njimi res ljudje s težavami...
Po pravici povedano bi bila vesela, ko bi ne bili, ko bi na svetu ne bilo težav in bolečin in stisk...
Poznam socialno fobijo. Poznam jo prekleto dobro. Imam sina, starega 23 let. Ima močno socialno fobijo, strah pred zunanjim svetom, množico ljudi. Zanimivo..po drugi strani pa si želi prijateljev...
Preiskala sem že vse možno- terapevtsko pomoč, društva, prostovoljci itd. Nič. Za ljudi s socialno fobijo, ampak res pravo socialno fobijo, ni nič. Terapije so izjemno drage, samoplačljive...posluha ni.
No, jaz ga imam. Ogromno posluha in razumevanja in vsega..imam tudi voljo in čas. Za svojega sina, za vas in zase. Le "brcniti"me je treba...Kdo? Vi! Zakaj? Ker lahko s skupnimi močmi premagamo marsikaj. Ker ne bo več osamljenosti, ker bomo našli odgovore, ker bom imela čas....Če ni svet za fobike, ga bomo skupaj ustvarili. Sin in jaz sva le dva..ko bomo trije, štirje..bomo MI. Lep dan vam želim. Dosegljiva sem na mail
nadina.nardin@gmail.com
