Pri tem priznanju se je začelo, nato pa korak za korakom ob strokovni pomoči naprej...čutim, da sem na pravi poti, ni posuta z rožicami, tlakovana je z večjimi in manjšimi kamenčki. Včasih se ob kakšen kamen spotaknem, pa se malo opotečem, včasih naletim na velik kamen, ki spominja na skalo - padem, včasih pa se pri hoji po novi poti spretno poigravam z drobcenimi kamenčki in se pri tem zabavam...so vzponi in so padci, so boljši in slabši dnevi...
Odločila sem se, da nekaj spremenim, da bo v bodoče drugače in da po prenehanju jemanja antidepresivov ne bom korakala po istih stopinjah...te ne vodijo v pravo smer...moram se naučiti hoditi po nekoliko drugačni poti...še ne vem, ali bo potreben korenit zasuk v levo ali desno, ali pa bo morda potreben le kakšen manjši "obvoz"...
Nekaj pa vem zagotovo, odločila sem se, da mi bo bolje in temu cilju sledim...se bom potrudila, da ga čimprej dosežem...