Med tesnobne motnje po DSM-IV uvrščamo:

1. Panični napad
2. Panično motnjo brez agorafobije
3. Panično motnjo z agorafobijo
4. Specifične fobije
5. Socialno fobijo
6. Obsesivno kompulzivno motnjo
7. Postravmatsko stresno motnjo
8. Akutno stresno motnjo
9. Splošno tesnobno motnjo
10. Tesnobno motnjo kot posledico splošnega zdravstvenega stanja
11. Tesnobno motnjo, povzročeno s psihoaktivnimi snovmi

1. Panični napad

Za panični napad je značilno kratkotrajno obdobje intenzivnega strahu, v katerem se pojavijo vsaj štirje med naslednjimi simptomi:

– razbijanje srca, hitrejši utrip
– znojenje
– občutek težkega dihanja ali dušenja
– drhtenje
– tiščanje ali bolečina v prsih
– tiščanje ali bolečina v želodcu
– občutek vrtoglavice, omotičnosti
– derealizacija
– strah pred izgubo kontrole ali občutek, da se nam meša
– strah pred smrtjo
– občutki otrplosti ali mravljincev v telesu
– občutek mraza ali vročine

2. Panična motnja brez agorafobije

Pri tej motnji so značilni ponavljajoči se panični napadi in zaskrbljenost, da se bodo ti nadaljevali.

3. Panična motnja z agorafobijo

Panična motnja z agorafobijo se razlikuje od panične motnje brez agorafobije po tem, da čutimo tesnobo pred kraji in situacijami, kjer se nam zdi izhod otežen ali kjer pomoč ni na voljo (npr. v avtu, vlaku, letalu, v množici, na javnih prireditvah, v kinu, v tujih krajih…).

4. Specifične fobije

Za specifične fobije je značilno:

– Izrazit strah , ki je pretiran in nerazumen, povzročen z navzočnostjo določenega objekta ali situacije (živali, višine, množice, zaprtega prostora, letenja…)
– Izpostavljenost prisotnosti tega objekta ali situacije povzroči takojšnjo tesnobo ali paniko
– Navadno nam je jasno, da je naš strah pretiran in nerazumen
– Izogibamo se situacijam in objektom, ki v nas sprožijo tesnobno reakcijo

5. Socialna fobija