Jeseni in pozimi postanejo dnevi krajši, pa tudi vreme je manj sončno, zato je svetlobe manj. Slabo vreme, megla in veliko teme pri nekaterih ljudeh lahko vpliva na določeno, vendar omejeno poslabšanje razpoloženja, pomanjkanje energije, brezvoljnost in morda povečanje teka. Pomanjkanje svetlobe vpliva na naše hormonsko ravnovesje. Na naše razpoloženje pa ima pomemben vpliv tudi prehrana in gibanje na svežem zraku.

V času, ko se dnevi krajšajo in noči daljšajo, velikokrat opazimo, da si želimo in potrebujemo več spanja, da se nam apetit poveča, predvsem želja po sladkarijah, energija se zmanjša, postanemo bolj razdražljivi in imamo težave s koncentracijo. Včasih izgubimo tudi zanimanje za različne vsakodnevne aktivnosti in smo pogosto slabe volje. Za boljše razpoloženje v tem obdobju pomanjkanja sončne svetlobe uživamo hrano, ki spodbuja izločanje serotonina, ki sodeluje v prenosu dražljajev med celicami živčevja in aktivira centre v možganih. Prinese nam občutek ugodja, zmanjšuje apetit in dviguje prag bolečine. Pomanjkanje hormona serotonina je pogosto vzrok za potrtost, žalost, tesnobo in obup. Ta hormon je moški hormon sreče. Zmanjšuje napetost, preganja depresijo in izboljša kakovost spanca. Pri sintezi serotonina ima glavno vlogo aminokislina triptofan, ob njem pa še vitamin B6 (niacin) in magnezij. Tako so priporočljivi kompleksni ogljikovi hidrati, zlasti polnozrnat riž, ječmen in pira. Veliko triptofana najdemo v papaji, mangu in bananah.

Na splošno uživajmo veliko raznovrstnega sadja ter zelenjave. Za dobro voljo in večjo energijo sta zelo pomembna sadje in zelenjava oranžne barve, ki vsebujeta karotenoide, zlasti beta karoten. Ta krepi naš imunski sistem, obenem pa deluje pomirjajoče. Tako si pozimi privoščimo veliko močno oranžnega korenčka, ki ga pohrustamo kar presnega, po možnosti v kombinaciji z maščobami, kot so npr. maslo, olivno olje, sir… Še bolje pa je, da si pripravimo svež korenčkov sok.

Poleg korenčka uživajmo še rumeno in rdečo papriko, rdečkasto obarvane hruške, jabolka, buče, od tropskih sadežev pa mango in papajo. Pomembna so tudi živila rumene barve, kot npr. ananas, banana, grenivka, koruza, rumena leča …, ki vsebujejo hranilne snovi za nemoteno delovanje možganov in živčnega sistema. Bananam pravijo Avstralci kar sadje za dobro voljo. Vsebujejo veliko dopamina, ki vpliva na to, da smo bolj zadovoljni v življenju, in triptofana, ki poskrbi za dobro voljo in spanec. Pa recimo, da so rumeno-rjavkaste barve tudi kalčki, s katerimi lahko posipamo najrazličnejše jedi. Tako dobimo porcijo vitamina E, ki je izvrsten antioksidant. V pšeničnih kalčkih je tudi prava raznovrstna paleta vitaminov skupine B (B1, B2, B3, B6), ki skrbijo za naše nevrone, in zaloga magnezija, ki uravnava živčni sistem in miri živce.

V velikih količinah si privoščimo tudi zeleno obarvane vrste zelenjave in sadja, saj vsebujejo klorofil in folno kislino, Zelena živila pozitivno delujejo na naše počutje, saj sproščajo in zmanjšujejo nervozo ter razdraženost. Tako si lahko pozimi pripravimo zeleno solato, zelje, brokoli, jabolka in hruške, ki jih sami pridelamo z naravnimi ekološkimi sredstvi. Ne pozabimo na špinačo, ki je bogata tudi z magnezijem. Uživajmo veliko stročnic (fižol, grah, soja, leča …), ki vsebujejo aminokislino triptofan, ki sodeluje pri nastajanju serotonina.

V teh zimskih dneh se potrudimo, da bomo čim več zunaj, bodisi na vrtu ali pa pojdimo na sprehod. Tudi če vreme ni najbolj prijetno, se toplo oblecimo, vzemimo dežnik in pojdimo ven. V zaprtih prostorih, še posebno v mestih, lahko opazimo tudi pomanjkanje negativnih ionov, ki skrbijo za naše dobro počutje. Največ naravnih negativnih ionov najdemo ob slapovih, pa tudi na prostem, kadar dežuje. Pomanjkanje negativnih ionov ravno tako vpliva na večjo občutljivost in slabo voljo. Zelo hitro lahko opazimo, kako dobro nam dene sprehod po dežju, zato se tudi v slabem vremenu čim večkrat sprehajajmo. Zavedajmo se, da je celo na oblačen zimski dan sončna svetloba zunaj močnejša kot svetloba v stanovanju.

Nevenka Breznik