Depresija

Depresija oz. depresivna motnja je bolezen, ki se jo uvršča med motnje razpoloženja. Ta duševna motnja ima velik vpliv na kakovost življenja prizadetega posameznika in poleg tega, da mu lahko vzame smisel za življenje in ga oropa vsega dostojanstva, je lahko tudi povod, da nekdo stori samomor.

Depresija je navadno povezana z določenim dogajanjem v življenju človeka, ki pripelje do depresije in prav zato je pomembno, da je reševanje te problematike usmerjeno v odpravljanje vzrokov, ki privedejo človeka v takšno stanje. Ocenjuje se, da se z depresijo v svojem življenju sreča 20% vseh ljudi. Med njimi naj bi bilo več žensk kot moških, kar bi lahko bilo sociološko pogojeno. Pri slednjih v mnogih primerih depresija ostane prikrita oz. je lahko vidna kot družbeno morda malo bolj sprejemljivo zatekanje v alkohol ali delo, kar se neredko pojavlja kot kompenzacija neprijetnih simptomov in zato se lahko nekateri svoje depresije niti ne zavedajo. Ženske se lahko v obdobju po porodu srečajo s poporodno depresijo.
Z depresijo se srečujejo tudi mladostniki in celo otroci.

Vzroki za razvoj depresivnih motenj so najrazličnejši:

• izguba bližnje osebe in drugi stresni dogodki,
• nemoč ob soočanju s pritiski, z zahtevami življenja,
• dlje časa trajajoče situacije, ki povzročajo frustriranost,
• drugo dlje trajajoče bolezensko stanje.

Tako kot pri drugih boleznih, se tudi pri depresivnih motnjah veliko ugiba o vplivu dednosti kot odločilnemu dejavniku za razvoj le–te. A vedno znova se ugotavlja, da se odstotek tistih, ki naj bi bili genetsko bolj podvrženi možnosti, da se pri njih določena bolezen razvije, nikakor ne ujema s statistično sliko dejansko obolelih. Primer: od 100 žensk z rakom na dojkah, jih ima le 7 genetsko nagnjenost za razvoj omenjene bolezni.

Kako je to mogoče? Zato, ker velika večina bolezni (srčne bolezni, rak, možganske kapi, revmatska obolenja itd., prav tako kot težave na področju duševnega zdravja, zasvojenosti) NI pogojena genetsko. Ugotovitve kažejo, da je depresija pogostejša pri ljudeh, ki so doživeli travmo, spolno ali fizično zlorabo, izgubo ljubljene osebe v mladih letih, alkoholizem itd.

Zato kaže, da je pomembna usmerjenost v zdravo in vzpodbudno psihosocialno okolje, za katerega iz mnogih študij vemo, da ima izjemen vpliv na celosten razvoj človeka.

Depresija se odraža preko mnogih simptomov:

• razdražljivost, nemir, brezvoljnost, nedružabnost,
• potrtost, velika žalost, pesimizem,
• otopelost, utrujenost,
• občutki krivde, manjvrednosti, neuspešnosti, poraženosti,
• izguba apetita, nespečnost ali pa prekomerno spanje,
• samomorilne misli in nagnjenja,
• telesne bolečine, ki nimajo organskega vzroka.

Včasih se depresija odraža tudi s pojavom anksioznih motenj. In dogaja se tudi obratno; dlje časa trajajoče anksiozne motnje, ki človeku načenjajo samopodobo in nižajo kakovost življenja, zlahka privedejo do depresivnega stanja.

Obstaja več vrst depresije,

ločimo pa jih tudi po stopnjah intenzitete (blaga, zmerna in težka):

• Če se depresija pojavi le enkrat, govorimo o depresivni epizodi.
• Depresijo, ki se ponavlja, imenujemo ponavljajoča se depresija.
• Depresijo, ki ni zelo težka, zraven pa so obdobja izboljšanega počutja in traja več kot dve leti, imenujemo distimija.
• Depresijo, ki traja več let in pri kateri nikoli ne pride do popolne ozdravitve, imenujemo kronična depresija.

Zdravljenje poteka s psihoterapijo, včasih so potrebni tudi antidepresivi. Najpomembneje je, da odpravljamo vzroke, ki so botrovali nastanku. To lahko terja veliko volje, zavzetosti in nenazadnje tudi pripravljenost posameznika na spremembe, tako v načinu življenja kot tudi v načinu razmišljanja posameznika. V procesu zdravljenja pa je zelo priporočljiva tudi fizična aktivnost.