Anksioznost - anksiozne motnje
Med vsemi psihičnimi boleznimi so anksiozne motnje najbolj pogoste. Beseda anksioznost pomeni stanje živčne napetosti. Če je ne zdravimo, se lahko stopnjuje in povzroči še več trpljenja in pripelje tudi do razvoja depresije. Strah, tesnoba, napetost, živčnost, zaskrbljenost, slabost, vrtoglavica, razbijanje srca so tipični simptomi anksioznih motenj, te pa delimo na socialno fobijo, panično motnjo, generalizirano anksioznost, obsesivno – kompulzivno motnjo (OKM), agorafobijo, post – travmatska stresna motnja (PTSM) in specifične fobije.
Vzroki za razvoj anksioznih motenj segajo od genetsko – konstitucijskih dejavnikov posameznika do vplivov okolja. Pri nekaterih ljudeh obstaja določena genetska nagnjenost za razvoj anksioznih motenj, hkrati pa ta ni pogoj za njihov dejanski razvoj, saj se tovrstne motnje prav tako razvijejo tudi pri ljudeh, ki nimajo takšne genetske zasnove. K razvoju anksioznih motenj so posebej nagnjeni ljudje, ki so perfekcionisti, tisti, ki imajo večjo potrebo po odobravanju s strani drugih, tisti, ki slabo prenašajo kritiko in imajo močno potrebo po kontroli in tisti, ki tlačijo občutke stresa. Znano je, da izpostavljenost kroničnemu stresu v razvojnem obdobju pomembno vpliva na razvoj možganov in da obstaja pri teh ljudeh kasneje večja verjetnost, da bodo kot odrasli tudi sami imeli psihične težave. Izjemnega pomena pri oblikovanju osebnosti ima odnos staršev in odnos med staršema. Velja pa tudi, da je pomemben vsak pozitiven odnos oz. psihološki transfer, ki ga človek dobi v svojem psihosocialnem razvoju, saj lahko pomeni bistveno razliko pri razvoju osebnosti, tudi če je sicer prisotno mnogo negativnih vplivov.
Socialna fobija ali socialna anksioznost
Ljudje s socialno fobijo imajo izrazit strah pred različnimi družabnimi situacijami kot je spoznavanje novih ljudi, nastopanje, nakupovanje, telefoniranje in vse situacije, kjer se čutijo izpostavljene opazovanju in ocenjevanju drugih, Bojijo se, da se bodo osramotili, naredili slab vtis ali bili deležni posmeha drugih ljudi. Zato se ljudje s socialno fobijo izogibajo vsem takim situacijam. Strah jih muči že ob mislih na takšne situacije in takšno stisko doživljajo že mnogo dni, tednov prej. Pogosto se ljudje s tovrstnimi težavami zatekajo v zlorabo alkohola in drog. Tipični simptomi, ki se pojavljajo pri njih je zardevanje, tresoč glas, razbijanje srca, napetost, slabost, omotičnost, potenje in suhost ust.
Na razvoj socialne fobije vplivajo različni negativni dogodki v psihosocialnem razvoju človeka. Travmatični dogodki v zgodnjih fazah odraščanja lahko povečajo tveganje za razvoj socialne anksioznosti v prihodnosti. Slaba samopodoba in negativna prepričanja o sebi navadno hodijo z roko v roki pri ljudeh s tovrstnimi težavami, le - te pa dobijo iz svojega okolja. Pri odraslih jih lahko sprožijo stresni dogodki in situacije, zlasti če se ponavljajo. Pri odpravljanju socialne fobije je zelo uspešna psihoterapija, uporabljajo se tudi antidepresivi.
Panična motnja
Simptomi pri paničnih napadih so:
- Slabost, omotičnost in vrtoglavica
- Razbijanje srca
- Stiskanje v grlu
- Občutek dušenja, občutek, da težko dihamo ali da ne more dihati
- Občutek popolne izgube kontrole nad sabo
- Občutek, da se nam meša ali da bomo znoreli
- Strah, da bomo umrli
- Bolečine, mravljinci, otopelost različnih delov telesa
- Oblivanje vročine ali mrazu
- Tresenje
- Potenje
Doživljanje paničnega napada je izjemno mučna izkušnja in ljudem vzbudi veliko strahu. Pogosto postanejo zaskrbljeni, da se jim utegne ponoviti oz. ponavljati, kar lahko privede do tega, da si praktično ne upajo več normalno živeti, saj si ne upajo tvegati, da jih kjerkoli preseneti panični napad, saj se ta pojavi iznenada. Skrbi jih tudi odziv okolice v takšnem primeru, nočejo, da bi jih drugi videli v takšnem stanju. Zato se v strahu pred ponovitvijo napada lahko začnejo izogibati družabnemu življenju oz. se raje zadržujejo doma.
Nekaterim se zgodi, da doživijo panični napad zgolj enkrat in potem nikoli več. V kolikor se panični napadi pri neki osebi ponavljajo, lahko govorimo o panični motnji. Panična motnja je vsekakor ozdravljiva. Zdravljenje je uspešno s psihoterapijo, antidepresivi ali kombinacijo obeh.
Generalizirana anksioznost
Opišemo jo lahko kot vsesplošno kronično pretirano zaskrbljenost. Ta zaskrbljenost navadno izvira iz stvari, ki so za človeka zelo pomembne. To je denimo zdravje, služba, ljubezen, lahko gre za neko situacijo, ki ji ni videti rešitve. Pri ljudeh z generalizirano anksioznostjo je zaskrbljenost pretirana in v primerjavi z drugimi ljudmi je nimajo več pod kontrolo. Anksiozni simptomi jih spremljajo ves čas in ne morejo jih preprosto odmisliti ali na njih pozabiti. Neredko je generalizirana anksioznost povezana s še drugimi anksioznimi motnjami ali psihičnimi težavami oz. boleznimi. Zdravljenje poteka s psihoterapijo, antidepresivi ali kombinirano.
Simptomi generalizirane anksioznosti:
- Napetost, živčnost
- Razdražljivost, nemirnost
- Glavobol, slabost
- Nespečnost
- Izguba apetita
- Nespečnost
- Vročinski valovi
Obsesivno kompulzivna motnja (OKM)
Kot že ime pove, je sestavljena iz obsesij in kompulzij, ki predstavljajo dve vrsti simptomov pri tej motnji in sicer gre za obsesivne misli in kompulzivna dejanja. Ni nujno, da se oba simptoma pojavita skupaj, nekdo lahko trpi zgolj za enim izmed njiju.
Poleg misli spadajo pod obsesije tudi predstave in impulzi, ki se jih trpeči za OKM nikakor ne morejo znebiti. So ponavljajoče se, vsiljive, neprostovoljne in navadno zelo moteče, a jih ljudje prepoznavajo kot svoje lastne misli, čeprav se zavedajo njihove iracionalnosti. So izven njihove kontrole in se jim znova in znova ponavljajo. Pogosta je pretirana zaskrbljenost zaradi morebitne okužbe v zvezi z bacili in umazanijo, obseda jih strah pred okužbo. Pogosti so tudi strahovi, da bodo sebe ali koga drugega poškodovali in se ne bodo mogli kontrolirati pri tem.
Kompulzije so dejanja, ki jih ljudje z imajo OKM počnejo, kot odgovor na obsesije, kot način za premostitev obsesij. Tisti, ki jih obseda zaskrbljenost zaradi morebitne okužbe z bacili, si stalno umivajo roke. Lahko si jih umijejo tolikokrat, da si poškodujejo kožo. Zelo pogost primer kompulzije pri ljudeh z OKM je tudi stalno preverjanje ali so: ugasnili luč, izklopili gospodinjske aparate, zaklenili vrata in podobno. V ozadju se skrivajo strahovi (obsesije) pred posledicami. Med najpogostejša kompulzivna dejanja sodijo: preverjanje, umivanje, štetje, potreba po točnosti, potreba po simetriji in drugo. Kompulzije pri OKM so lahko kot rituali, ki se jih izvaja zelo pogostokrat in se jim takšna oseba ne more odreči. Cilj je, da s temi dejanji prepreči nek nezaželen dogodek za katerega se boji, da se bo zgodil. Z njimi doseže olajšanje, nevtralizira tesnobo, ki jo povzroča obsesija.
Obstaja povezava med obsesivnimi mislimi in depresijo, saj imajo ljudje z OKM pogosto depresivne simptome, osebe s ponavljajočo se depresijo pa imajo tudi obsesivne misli.
Zdravljenje poteka s psihoterapijo in zdravili.
Agorafobija
Simptomi agorofabije - ljudje z agorafobijo imajo strah pred:
- Odprtimi prostori
- Javnimi prostori
- Množicami
- Zapuščanjem doma
- Potovanji z javnimi prevoznimi sredstvi, če so sami
Pri ljudeh z agorafobijo je bistvo problema v tem, da jih je strah omenjenih situacij, ker se bojijo da se jih bo polotila panika oz. panični napad, zato se raje zadržujejo tam, kjer se počutijo bolj varne, navadno doma. Korenine agorafobije torej segajo v izkušnje paničnega napada, zadostuje lahko že en sam. Tveganje, da bi doživeli panični napad na javnem kraju, v množici ljudi, nekje kjer bi se težko hitro umaknili, je za njih preveliko. Nekateri so se vseeno zmožni soočiti s prej omenjenimi tveganimi situacijami. Za večino pa je zelo pomembno, da imajo ob sebi t.i. varno osebo, ki ji zaupajo, zlasti, ko se podajo v situacije, ki se jih tako bojijo. Zdravljenje te motnje poteka s pomočjo psihoterapije in zdravil.
Post - travmatska stresna motnja (PTSM)
Post - travmatska stresna motnja je intenzivna anksiozna reakcija, ki se lahko razvije pri ljudeh, ki so doživeli ali bili priča izjemno hudemu dogodku (travmo), ob kateri so čutili močan strah, grozo, nemoč ali šok. Pojavi se lahko že kmalu po doživeti travmi, lahko pa nastopi z zakasnitvijo tudi več mesecev po njej.
Vzroki za PTSM:
- Telesna ali spolna zloraba, posilstvo
- Mučenje
- Ujetništvo
- Uboj
- Huda poškodba sebe ali nekoga drugega
- Življenjska ogroženost
- Vojna
- Naravna ali prometna nesreča
- Nenadna smrt, izguba bližnjega
- Rop
Simptomi post - travmatske stresne motnje (PTSM):
- Občutki krivde povezani s travmo
- Občutki odmaknjenosti, izoliranosti od drugih
- Pomanjkanje zanimanja za druge ljudi, dejavnosti
- Izogibanje čustvom in odnosom
- Pogosti, ponavljajoči se, vsiljivi spomini na travmo in njeno podoživljanje
- Razdražljivost, izbruhi jeze, preobčutljivost
- Težave s koncentracijo
- Težave s spanjem
- Grozne sanje (nočne more)
- Panični simptomi
PTSM pogosto spremljajo anksioznost, depresija, različne fobije, nemalokrat tudi zatekanje v droge in alkohol. Najbolj pomembno je, da se ljudem, ki so doživeli travmatično izkušnjo, nudi takojšnja psihološka pomoč. Velikega pomena je tudi, da imajo ti ljudje podporo v družini ali prijateljih.
Specifične fobije
Pri fobijah oseba čuti neracionalen, pretiran strah pred določenimi situacijami, objekti oz. predmeti. Strah se pojavi v trenutku, ko se oseba z določeno fobijo približa nekemu objektu ali se znajde v določeni situaciji. Če ima oseba, denimo arahnofobijo (strah pred pajki), se je poloti strah, če se v njeni bližini pojavi pajek. Obstaja mnogo najrazličnejših specifičnih fobij poleg najbolj znanih dveh - socialna fobija in agorafobija. Če so simptomi fobije blagi in se oseba ne srečuje z njo pogosto, potem ta ne vpliva dosti na njeno življenje. Če pa so simptomi močni in jih posameznik doživlja dnevno, to predstavlja zanj veliko obremenitev in okrnjeno življenje.
Strahu pred nečim se lahko naučimo z opazovanjem drugih; recimo, ko otrok opazuje mamo, ki panično reagira ob pogledu na pajka. Fobije se lahko razvijejo tudi s prenosom informacij (pretirano opozarjanje otrok s strani staršev na nevarnosti).
Primeri nekaterih specifičnih fobij:
- ksenofobija - strah pred tujci
- klovnofobija - strah pred klovni
- mizofobija - strah pred umazanijo
- genofobija - strah pred seksom
- zoofobija - strah pred živalmi
- akrofobija - strah pred višino
- talasofobija - strah pred morjem
- tridekafobija - strah pred številom 13
- klavstrofobija - strah pred zaprtimi prostori
- fobofobija - strah pred strahom
- amaksofobija - strah pred vožnjo
Morda kot zanimivost; na evropskih avtomobilističnih dirkah velja prepoved štartne številke 13.
Aljoša Pavlin
