Psihoterapija

S psihoterapijo učinkovito zdravimo anksioznost, panične napade, depresijo, anoreksijo, bulimijo, prenajedanje in druge motnje hranjenja, različne odvisnosti in še marsikaj.
Polje uporabe psihoterapije je resnično zelo široko. Po pomoč se zatečemo, ko se soočimo:

• z motnjami razpoloženja (depresija, bipolarne motnje itd.)
• z anksioznostjo (panicni napadi, fobije, socialna fobija, obsesivno-kompulzivna motnja …)
• z motnjami hranjenja (anoreksija, bulimija, prenajedanje …)
• odvisnostmi (odnosi, droge, igre na srečo …).

PSIHOTERAPIJA PREMAGOVANJA STRESA

Psihoterapija je učinkovita tudi pri premagovanju stresa ter iskanju življenjskega smisla in dviga kakovosti življenja nasploh, pri vseh večjih življenjskih spremembah (izguba zaposlitve, razveza, izguba bližnjega ipd.), skratka takrat, ko imamo občutek, da smo nemočni in ne bomo več zmogli sami.

V psihoterapevtski proces se lahko vključijo posamezniki, pari, družine, skupine. V pogovoru predstavijo svojo težavo, nato pa s pomočjo psihoterapevta ozavestijo, uvidijo, razumejo vzroke težav in iščejo učinkovitejše načine spopadanja z njimi.

ŽIVLJENJE IN PSIHOTERAPIJA

Ljudje se v življenju srečujemo z različnimi konflikti in težavami. Načina reševanja konfliktov in težav se naučimo v otroštvu, v primarni družini, kasneje pa k temu temu dodamo še socializacijske izkušnje, ki si jih nabiramo v šoli, med vrstniki, v okolju, kjer živimo. Če se naučimo konflikte dojemati kot del življenja, bomo k njihovem razreševanju pristopili na zdrav, pozitiven način. Največkrat pa za nas konflikti in težave (v partnerskem odnosu, na delovnem mestu) pomenijo stresno obremenitev, povezano z vrsto neprijetnih občutkov. Vzroki za naše dojemanje položaja, v katerem smo se znašli, najverjetneje tičijo nekje v našem otroštvu. Zato so naši odzivi pravzaprav razreševanje stisk iz otroštva, ki jih projiciramo v sedanjost, tukaj in zdaj.

USPEŠNA PSIHOTERAPIJA

Uspešnost psihoterapije je odvisna od številnih dejavnikov. Psihoterapevtski proces je odnos med psihoterapevtom in klientom, kjer vzajemno gradita zaupanje, spoštovanje in sprejemanje drug drugega. Izhajati morata iz pozicije Jaz sem v redu – ti si v redu. Pomembna je tudi motivacija klienta, njegova odločenost, da je pripravljen prekiniti začarani krog vedenj in prepričanj, ki ga ovirajo v življenju.

Beseda psihoterapija izhaja iz starogrščine (psycho – duša in therapía– zdravljenje), tj. zdravljenje duše. Danes psihoterapijo opredeljujemo kot samostojno znanstveno in strokovno disciplino, ki se ukvarja z zdravljenjem psihičnih težav oziroma motenj z različnimi metodami in tehnikami, ki jih izvaja usposobljen in kvalificiran strokovnjak – psihoterapevt.

Začetki segajo tja v 19. stoletje, ko je Sigmund Freud razvil temelje psihoanalize. Njegova dognanja so nadgrajevale številne psihoterapevtske šole, ki temeljijo na različnih teoretičnih konceptih in metodah oziroma tehnikah pomoči. Namen vseh šol je praviloma isti, razlikujejo se le v uporabi različnih metod in tehnik, s katerimi dosegajo različne cilje; nekatere so bolj usmerjene v spremembo vedenja z odstranitvijo simptomov, druge pa posegajo globlje v posameznikovo strukturo osebnosti, s ciljem doseči spremembe na ravni mišljenja, vedenja in čustvovanja.