Ponovno odkrijte sebe!

[joya]

Pozdravljeni.

Mami ima že vrsto let depresijo in je jemala že različna zdravila. Kakšen mesec nazaj ji je psihiater predpisal fodiss. Zdi se mi, da postaja čedalje bolj pozabljiva, zmedena, nekoncetrirana. So to stranski učinki? Baje je to močno zdravilo, bi bilo boljše, če bi ji dal kaj drugega?
Hvala za odgovor.
lp, joya

[mateja]

Mami ima že vrsto let depresijo in je jemala že različna zdravila. Kakšen mesec nazaj ji je psihiater predpisal fodiss. Zdi se mi, da postaja čedalje bolj pozabljiva, zmedena, nekoncetrirana. So to stranski učinki? Baje je to močno zdravilo, bi bilo boljše, če bi ji dal kaj drugega?
Hvala za odgovor.
lp, joyajoya

Pozdravljena, Joyajoya!

Za natančen odgovor imam premalo podatkov.

Če je mami že jemala različna zdravila, nisi povedala, ali je zamenjala terapijo z nekega drugega zdravila na Fodiss ali pa je bila morda pred začetkom te terapije brez zdravil.

Kot sem že večkrat napisala, se pojavi terapevtski učinek po 4-6 ih tednih, stranski učinki pa se pojavljajo prej, če se. Tvoji mami Fodiss še ni začel optimalno antidepresivno delovati.

Nisi pa nič povedala, koliko je mama stara in če so se ji težave s spominom in koncentracijo pojavile že kdaj prej.

Vendar pa so težave, ki jih opažaš pri svoji mami, lahko neželeni učinek terapije, lahko pa so posledica depresije. Prav oboje je možno.

Fodiss je antidepresiv in je približno tako močan, kot so drugi antidepresivi. Zakaj ji ni predpisal zdravila, ki ga je že jemala, ne vem. Morda je ocenil, da predhodne terapije niso bile dovolj učinkovite. Je pa Fodiss varno zdravilo, ki ga pacienti dobro prenašajo in verjetno bodo ti neželeni učinki izzveneli po določenem času.

[u]Odgovor na tvoje zadnje vprašanje pa je sledeč:[/u]
Za zdravljenje depresije se uporabljajo zdravila, ki se imenujejo antidepresivi. Karkoli drugega, kar ni antidepresiv, bi bil le dodatek oz. za premostitev začetnih težav.

Vsekakor menim, da je zdravnik izbral pravo terapijo (o tem ti ni potrebno nič dvomiti) za tvojo mami. Bi pa svetovala tvoji mami, da si poskuša pomagat tudi z nefarmakološkimi ukrepi, kot npr. individualno ali skupinsko psihoterapijo, fizično aktivnostjo, avtogeni treningi, ... Naj mami poskuša ugotoviti, kaj so razlogi, ki jo pahnejo v depresijo in naj se pogumno z njimi spopade. Ponavadi segajo razlogi daleč v otroštvo, kjer smo od staršev dobivali "sporočila ali prepovedi", na podlagi katerih smo se odločili, kako bomo v življenju delovali.


NA KRATKO O DEPRESIJIZdravljenje depresije
Na razpolago je vse več učinkovitih zdravil, uporablja pa se tudi več vrst psihoterapije, ki pomaga depresivnemu bolniku. Nekaterim bolj pomaga psihoterapija, drugim zdravila. Pri večini je najbolj uspešna kombinacija obojega: zdravila omilijo in odpravijo bolezenske znake, psihoterapija pa pomaga pri učinkovitejšem spopadanju z življenjskimi težavami. Pomembno je, da se depresija pri večini ljudi lahko zdravi ambulantno.

Pomembno je, da zdravil ne nehate jemati prezgodaj. Treba jih je jemati še nekaj mesecev po tem, ko se počutje izboljša in izginejo vsi znaki depresije ter se tudi bolečina že močno omili.

Zdravila za zmanjševanje tesnobe (pomirjevala) in zdravila z uspavalnim učinkom nimajo antidepresivnega učinka. Včasih pa jih zdravnik – vsaj začasno – predpiše skupaj z antidepresivnimi zdravili, ker s tem hitreje ublaži najbolj neprijetneznake depresije.

Depresija je zelo pogosta čustvena motnja, ki se kaže na različne načine, vselej pa vpliva na človeka v celoti – na njegovo razpoloženje, počutje, čustvovanje, mišljenje in vedenje. Vpliva na to, kaj mislite o sebi in svojem življenju, kako čutite in kako doživljate svet okrog sebe, vpliva na vaš spanec, apetit in razna telesna dogajanja. Depresija ni le prehodna slaba volja ali bežno žalostno razpoloženje. Prav tako ni posledica človekove šibkosti, zato je ni mogoče premagati le z močno željo in voljo. Depresivni ljudje sami sebe ne morejo prisiliti, da bi se počutili bolje. Zanje je značilno, da močno občutijo posamezne znake in mučnost depresije, medtem ko drugi ljudje teh znakov pri njih skorajda ne opazijo. Tudi zdravnik večine znakov, s katerimi se kaže depresija, z običajnimi preiskavami ne more odkriti.


Najpogostejši znaki depresije so:
dolgotrajna žalost, tesnoba ali občutek praznine,
črnogledost, občutja brezupa,
občutja nemoči, brezvrednosti in krivde,
izguba zanimanja in veselja do stvari in dejavnosti, ki ste jih nekoč radi počeli,
izguba zanimanja in veselja do spolnosti,
nespečnost, zgodnje jutranje zbujanje ali pa pretirano dolgo spanje,
izguba apetita in telesne teže ali pa pretirana ješčnost in pridobivanje teže,
pomanjkanje energije, utrujenost in splošna upočasnjenost,
misli o smrti, o samomoru,
nemir, razdražljivost,
otežena koncentracija, spominjanje in odločanje

Potek depresije je pri vsakem bolniku drugačen, vsak trpi po svoje.

Vzroki depresije
Na nastanek depresije vpliva troje dejavnikov: prirojene in pridobljene lastnosti ter življenjske okoliščine. Če je kdo v družini že zbolel za depresijo, je bolj verjetno, da se bo to zgodilo tudi vam. Pomembno vlogo pri nastanku depresije imajo tudi človekove osebnostne lastnosti. Bolj ranljivi so ljudje, ki ne zaupajo vase in v svoje sposobnosti in katerih pogled nase in na svet je prežet s pesimizmom.

Depresijo lahko sprožijo tudi različne življenjske obremenitve (npr. kronična bolezen, denarne težave, težave v medosebnih in družinskih odnosih) ali pa nenadni dogodki, ki spremenijo našo življenjsko utirjenost (npr. izguba drage osebe, izguba službe, upokojitev).


Kako lahko pomagaš mami oz. depresivnemu človeku?
Depresivnega bolnika poskušajte razumeti, bodite z njim potrpežljivi in ga spodbujajte. Pogovarjajte se z njim in ga pozorno poslušajte.
Ne preslišite misli o samomoru, ki so pogosto izrečene in prevečkrat prezrte!
Pojdite z njim ven, na sprehod, v kino, v družbo. Vztrajajte pri povabilu, tudi če je sprva zavrnjeno. Spodbujajte ga k dejavnostim, ki so ga nekoč veselile, vendar ne zahtevajte od njega preveč. Prevelike zahteve namreč lahko povečajo občutke neuspešnosti.

Depresivnega bolnika ne obtožujte, da je bolan manj, kot pripoveduje, ali da nima »trdne volje« in se ne more »spraviti skupaj«. Poskušajte mu pomagati, da bo svojo pozornost preusmeril k prijetnejšim in spodbudnejšim temam. Ne bodite nestrpni do njega in spodbujajte prepričanje, da je depresija sicer huda, vendar le začasna bolezenska motnja, ki bo minila, in takrat se bo spet počutil kot nekdaj.

žELIM TI VELIKO MOČI, DA BOŠ LAHKO POMAGALA SVOJI MAMI!

Lep pozdravček, Mateja

[joya]

ga. Mateja,
hvala vam za res izčrpen odgovor. Za prebrat ga bom dala tudi mami in upam, da bo našla tudi ona kak odgovor na svoja vprašanja.
Lep pozdrav, joya

[mateja]

Draga Joya,

če potrebujeta še kakšen nasvet ali pomoč, se lahko mirno obrneta name.

Pa srečno obema! Mateja