Pozdravljeni vsi skupaj! Naj vam še jaz na kratko predstavim svojo zgodbo...mogoče pa pride komu prav,pa bova že dva,ki sva v istem 'šmornu'
...Izhajam iz Zelo urejene druzine-med seboj se Zelo razumemo in v bistvu z očetom in mamo funkcioniramo kot Zelo dobri prijatelji. Najvrjetneje me zato ze Celo življenje muči domotožje in svojega Doma zato nemaram zapuščati za dlje časa pogosto. Celo življenje sem si želela delati v kozmetiki,in na svojem,torej,kot samostojna podjetnica,uspelo mi je pred kratkim,Na kar sem Zelo ponosna,saj sem stara Komaj 22let. Ljubim,to,kar delam in sem tudi uspešna,torej,lahko bi rekli,da je moje življenje izpopolnjeno. Pa ni. Po 3 mesecih uspešnega delovanja se mi je sredi belega dne zgodila na poti v službo slabost,pospeseno bitje srca,dušenje,prepričana sem bila,da mi Bo odpovedalo srce. Zdravnica mi je priporočila zdravila Dominor,Ki jih jemala pribl. mesec dni,malo so mi pomagale,toliko,da sem se znebila napadov panike,vendar pa se mi je podrl celoten imunski sistem,nastopila je tesnoba Oz.dušenje in 2 meseca sem bila obremenjena z mislijo 'kaj pa če pozabim dihat' ,med govorjenjem mi je večkrat nastopil občutek, da mi bo zmanjkalo sape,skratka,nič prijetnega...Tesnoba je minila takorekoč iz danes na jutri in nekega dne sem se zbudila popolnoma brezvoljna, ves svet se mi je zdel prevelik, brezvezen in v glavi so mi nastopile negativne misli...Depresija...Odločila sem se za jemanje antidepresivov, ki mi jih je zdravnica predpisala že nekaj časa nazaj, pa sem se odločala in tuhtala ali naj začnem z njihovo uporabo ali ne, saj se bom tako morala odpovedati alkoholu, ker pa sem drugače po naravi energično bitje,polno energije in veselja,tako da grem rada tudi v družbo in na zabavo, sem se težko odločila, vendar sem vedela, da je to zame dobro...Antidepresive jemljem zdaj skupaj 14 dni, začela sem z 1/4, nadaljujem z 1/2 1x na dan...prvih pet dni sem mislila, da bom dobesedno umrla...Pojavili so se še večji stranski učinki-napadi panike v hudi obliki,tresavica,močno potenje,negativne misli so me morile nonstop,kar vleklo me je,da prebiram slabe stvari in potem sem se tako ustrašila, da imam mogoče kako drugo bolezen, psihozo,shizofrenijo,itd...da me je zopet oblilo,postalo mi je slabo in bila sem popolnoma iz sebe...Zdaj,po 10 dneh jemanja je to minilo,vendar pa je nastopila faza,ko se počutim odtujeno od svojega telesa, težko se zberem, težko se skoncentriram,spala bi lahko 24h na dan,težko dojemam,počutim se odsotno in najtežja so zame jutra,ko ustanem in komaj registriram,kaj se dogaja,občutek težkega telesa me muči tekom celega dneva,težko grem med ljudi,čeprav se prisilim in grem,vendar se ne počutim najbolje, razpoloženje mi na čase zaniha,vse se mi zdi 'preveliko zame',težko gledam in ne počutim se ravno najbolje,čeprav me oblijejo tudi trenutki lahkotnosti in sreče,in spominjam se svojega življenja pred to 'nezgodo',vendar se potem spet spomnim na to,kako mi je,to me pripelje do tega,da se moram prav pogledati v ogledalo, da se zavedam kdo sploh sem
...zaradi boljšega občutka...Dogaja se mi,da se zelo nemirno počutim v avtu,če vozim sama,občutim nelagodje...Sem nervozna in močno se potim,imam pa tudi občutek suhih ust,zato popijem do 2l tekočine na dan, vendar pa nimam apetita...Še vedno sem prestrašena,kaj se z mano dogaja in kdaj se bom povrnila v svoje 'prvotno'stanje,kdaj bom spet nazaj prava JAZ,moram pa poudarit,da se vsaj zvečer počutim dobro,sploh če sem doma in sedim za računalnikom;)...Sicer se mi zdi, da se mi je stanje precej izboljšalo, vendar pa me trenutni občutki znajo kar precej zamorit...Drugi teden začnem s terapijami pri psihiatru, sama sem naredila že pravo študijo glede duševnih bolezni,stranskih učinkih AD-jev,tako da upam na boljše čase....
Pozdravčki vsem! Malami