Ponovno odkrijte sebe!

[minimini9]

Lep podrav vsem. Ravnokar sem brskala po internetu in zasledila tale forum in se odločila prijaviti in deliti z vami svojo zgodbo. Sicer sem družabna in za druge poitivna oseba in z svojimi nasveti vedno pomagam in motiviram druge - le sebe ne morem. V družbi se vedno smejim in zabavam vendar pa skoraj vedno zvečer ko sem v postelji zaspim v solzah. Sedaj sem nekako dojela iz kje izhaja vsa ta tesnoba in depresivno razpoloženje. Že v otroštvu sem bila priča nasilju v družini iz strani očeta, ki je dosti pil in maltretiral mamo. Pri osmih letih mi je umrl brat, ki je po rojstvu imel možganski infarkt in bil 9 let povsem nepokreten. čeprav sem bila od njega mlajša eno leto me je mama naučila pri štirih letih skrbeti zanj in za svojo dve leti mlajšo sestrico. se danes ga pogrešam in s seboj vedno nosim njegovo sliko, se pogovarjam z njim in tudi večkrat sedim na grobu dolgo časa ter govorim. Mnogim se to zdi noro vendar meni nekako pomaga. Pred dvema letoma sem imela fanta več kot eno leto s katerim sem se na začetku zelo dobro razumela, zaročila sva se, začela živeti skupaj in se odoliča imeti dojenčka. ko sva ugotovila da sem noseča se je njegov odnos proti meni čisto spremenil. Postal je neznosen. vse to pa je bilo zaradi njegove mame ki je imela slab vpliv nanj saj je bil ''mamin sinko''. pričel me je pretepati iz dneva v dan in grdo zmerjati mene in mojo družino. O tem bi lahko pisala dva dni skupaj da bi vam vse povedala, zato sem opisala samo okvirno. v glavnem potem sem se odločila da je najbolša rešitev splav, kajti nevem kakšen bi bil ta otročiček ker sem po prepiru večkrat zaužila veliko količino tablet in alkohola da bi škodovala sama sebi. po splavu mi je sprva bilo zelo težko kasneje pa je vse postalo katastrofalno. postala sem depresivna, neprestano sem jokala in nisem mogla govoriti z nikomer. nato sem odšla k zdravniku, ki mi je predpisal asentra 50mg in to sem jemala pol leta in resnično so mi pomagale nato pa sem na morju pozabila vzeti tablete in zdelo se mi je da lahko normalno funkcioniram brez njih. sedaj pa se je vse vrnilo in je spet vse neznosno in sem depresivna brez volje pogosto pa tudi menjam rapoloženja. nekaj časa sem neverjetno srečna kasneje pa kar od enkrat postanem žalostna in nemorem komunicirati z nikomer. obiskovala sem tudi nekajkrat psihologa vendar mislim da ni imelo nobenega učinka.

verjamem da se bo našel kdo, ki me razume ker vem da nisem edina z takšnimi težavami. Če še koga kaj zanima veseljem odgovorim in vesela bom tudi vaše kakršne koli pomoči.

LP vsem

[Nevenka]

Pozdravljeni na našem forumu. Žal mi je, da imate za seboj tako težko zgodbo. Nekako ste odnos z očetom zamenjali za odnos s fantom, tako rekoč šli iz dežja pod kap, kar se velikokrat zgodi, saj smo navajeni na vzorce iz otroštva.

Asentro ste veliko prekmalu nehali jemati in še to kar naenkrat in ne postopoma. Verjetno bi bilo dobro, da ponovno obiščete psihiatra in mu poveste, kaj se dogaja, da vam predpiše zdravila. to pa seveda ne bo dovolj, potrebno bi bilo še redno 1x tedensko obiskovanje psihoterapije, samo nekajkraten obisk psihologa ali psihoterapevta je veliko premalo, da bi lahko zaznali spremembe. Zdravila bodo sicer izboljšala razpoloženje, vzorci in občutki iz otroštva pa bodo ostali. Depresija je nekakšna vdaja, ko zaradi vseh zatrtih občutkov, napora, težkih stvari in nemoči počasi pozabimo, kaj si sploh želimo in vse je nesmiselno. Vam se razpoloženje hitro menjava, zato je potrebno tudi tu bolje pogledati, kaj se pravzaprav dogaja.

Želim vam lep večer
Nevenka