slika1

Ponovno odkrijte sebe!

jazsemvredu-naslovna2

Življenje brez strahu!

jazsemvredu-naslovna3
Pomoč pri motnjah hranjenja • Motnje hranjenja • Psihoterapija forum

Pomoč pri motnjah hranjenja

Bulimija, anoreksija, prenajedanje ...

Re: Pomoč pri motnjah hranjenja

Odgovor Klarisa sr. 29.jun.2011 7.15

Ne obupat! Išči pomoč. Verjemi vse se da rešit. Tako kot sem že napisala meni so pomagali psihologi iz Obale. Težave sem imela v družini, bruhala, pretirano trenirala ipd. Res so super in verjemi v treh tednih so že bili vidni rezultati. intenzivna terapija (1 tedensko) traja dva meseca circa in konkretno imaš 7 terapevtskih psiholoških vaj ki ogromno pomagako: http://www.mokis.si/index.php?option=co ... 40&lang=sl
Lahko jih pokličeš in vprašaš za termin. Tel. št.:040 877-955 ali lahko vse preko maila: ordinacija@mokis.si.

Držim pesti! :)

pozdravček iz Obale,
Klarisa
Klarisa
 
Prispevkov: 2
Član od: sob. 22.jan.2011 16.29

Re: Pomoč pri motnjah hranjenja

Odgovor Nevenka čet. 30.jun.2011 7.14

Draga čebelca, nujno potrebuješ pomoč, ker se čez tako hude motnje hranjenja praviloma ne moremo prebiti sami. Motnje hranjenja, prenajedanje, stradanje, bruhanje... so samo posledica oz. simptom popolnoma drugih problemov, ki jih je potrebno rešiti, da pridemo iz tega na videz začaranega kroga. Vse to ni nič nerešljivega ali neozdravljivega in tvoje življenje bo že s tem, ko se boš odločila, da nujno rabiš pomoč, mnogo lažje. Svetujem ti, da se obrneš na društvo za motnje hranjenja Muza v Ljubljani, kjer so strokovnjaki, psihoterapevti, ki so posebej specializirani za te težave. Tam boš spoznala tudi to, da nisi sama, ki se bojuje s temi problemi, in našla prijateljice, s katerimi si boste lahko v medsebojno podporo.

Veliko sreče in poguma ti želim
Nevenka
Uporabniški avatar
Nevenka
spec. psihoterapije transakcijske analize
 
Prispevkov: 615
Član od: tor. 13.apr.2010 18.04
Kraj: Ljubljana

Re: Pomoč pri motnjah hranjenja

Odgovor Potepinka čet. 13.okt.2011 8.24

Pozdravljeni!

Sem se se prijavila predvsem, ker nimam sogovornika za moje težave. Motnje hranjenja, torej prenajedanja in zavračanja hkrati me spremlja že celo življenje. Dolgo nisem vedela vzrok, dokler nisem začela obiskovati psihoterapevta s katerim sva skupaj prišla do marsikaterih odgovorov na moja vprašanja in da vsi vzroki mojih težav izhajajo iz zlorabe iz otroštva (tam nekje okoli 5 leta). Sem pa tudi sama bila pred tem, da enostavno nisem zmogla več. Fizični napori teh dejanj so bodrovali k kolapsu celotnega imunskega sistema, psihočni napori ter seveda čustvena stiska. Sama terapija je bila za mene fantastična in moram reči, da sem se počutila kot da bi se ponovno rodila. Seveda mi je terapevt sam povedal, da to ne pomeni, da je mojih težav konec, ampak da samo vem kako se spoprijeti z njimi. In dejansko je res. Težave so še vedno prisotne, vendar v manjši intenzivnosti kot prej. Pridejo pa ven, ko sem pod stresom, ter so še vedno zelo intenzivne pri čustvenih padcih. Občasno se zraven še pojavi napad panike. Samo prenajedanje, iskanje utehe v hrani, bruhanje, zavračanje pomeni za mene ponoven padec, šibkost in depresijo. Ob hudi disciplini mi včasih uspe, da sem fit, zdrava in vesela. Največ k tem pripomore šport in osebna harmonija. Seveda imam tudi probleme z razmerji. Želim si čustev in moškega v mojem življenju, vendar takoj ko se odprem, sprostim, mu dam srce, postanem destruktivna. V glavnem, vem kako delujem in vedno znova me sesuje, ker vnaprej vidim razplet dogodkov. Potrebujem pa ogromno energije, da grem zoper temu in včasih mi to tudi uspeva. Veliko lažje pa bi mi bilo, če bi našla v tej smeri sogovornika, ker v svoji okolici med prijatelji nimam, živim pa sama. In včasih te ta osamljenost porine še v globji šmorn, kot pa ga že imaš. Kako sprejeti hrano kot najboljšega prijatelja, ki pa je hkrati največji soražnik?
Potepinka
 
Prispevkov: 2
Član od: čet. 13.okt.2011 8.05

Re: Pomoč pri motnjah hranjenja

Odgovor Nevenka čet. 13.okt.2011 15.32

Pozdravljena, Potepinka in dobrodošla na našem forumu. Žal mi je, da se spopadaš s tako hudimi težavami kot so motnje hranjenja. Praviš, da se zdaj še občasno prenajedaš, bruhaš in potem zavarčaš samo sebe oz. se počutiš žalostno in krivo. Predvsem sem se ustavila ob tvojem stavku, da vse to jemlješ kot padec. Problem je predvsem v tem. Tvoje prenajedanje in bruhanje je samo simptom, kot verjetno že veš, ki je posledica nečesa, kar se ti dogaja v življenju. Zato tu ni na mestu obsojanje, krivda... za tvoje početje, ampak vprašanje: Kaj mi ti simptomi govorijo? Kaj se dogaja v mojem življenju, da se umikam v hrano? Vem, da se vse to zgodi zelo hitro, tvoja odločitev za pobeg v hrano je stvar nekaj trenutkov, vendar kljub temu ne gre za nekaj, na kar nimaš vpliva, temveč je tu zadaj tvoja odločitev in tvoja izbira.
Praviš, da si želiš sogovornika pri svojih težavah. Verjetno bi ti bilo najlažje, če bi se priključila kakšni skupini za motnje hranjenja, kjer bi se o tem lahko pogovarjala, obenem pa svoje bogate izkušnje pri zdravljenju svoje težave prenašala naprej drugim, ki so v tem morda še začetnice.
Vsekakor na tem mestu vabim vse, ki se srečujete s tem problemom, da spregovorite o svojih izkušnjah, če vas bo dovolj, lahko sčasoma organiziramo tudi kakšno podporno skupino za ta namen.

Tebi, Potepinka, pa želim prijeten dan in čim več dobrega počutja
Nevenka
Uporabniški avatar
Nevenka
spec. psihoterapije transakcijske analize
 
Prispevkov: 615
Član od: tor. 13.apr.2010 18.04
Kraj: Ljubljana

Re: Pomoč pri motnjah hranjenja

Odgovor Potepinka pet. 14.okt.2011 20.20

Dober večer!

Najprej se zahvaljujem za hitri odgovor. Vaša replika na takoimenovani moj padec, je bil zadetek v polno. Ko se začenjam soočat s ponovnimi problemi hranjenja hkrati iščem odgovor za nastalo situacijo. Vendar kljub razmišljanju in poglabljanju vase, odgovor pride vedno prepozno, ali pa je tako zamegljen, da ga ne vidiš. Ampak se mi zdi, da največkrta težava nastane, ko nekomu pustim, da mi pride preblizu. Predvsem moški. Ko sprostiš čustva, čutiš ljubezen, potem pa se začne hkrati panika in razmišljanje o neiskrenosti, ljubosumnosti, neželjnosti, verjetno vse to izvira iz pomanjkanja samospoštovanja. Za katerega garam vsa dan in so ponovna vračanja nazaj na tako stanje vsekakor prenaporna. Ker prenajedanje, morebitno posledično bruhanje ter pahne nazaj v samoto, osamljenost in depresijo, ker se ne počutiš lepe, zdrave in srečne. Za vse to kar si garala prej vsak dan, dan za dnem in si cenila vsak srečni trenutek, ki si ga občutila. In na koncu si rečem, hvala bogu, da sem samska, da ne obremenjujem s tem morebintega partnerja, ker bi s tem kalila odnos, po drugi strani mi pa vedno manjka neka podpora. Celotna težava je verjetno tudi v pomanjkanju ljubezni ali podzavestno zavračanje le te. Pobeg v omamo kot je hrana, alkohol ali droge, pa nikoli ni rešitev, ampak le pobeg, ki ti prizadene še telo in psiho še bolj kot je. Po vseh teh letih sploh ne vem, ali je sploh možno zaključit ta proces. Mislim, da ne, ampak da se boriš iz dneva v dan ter da si znaš pomagat. In zjokat. Ta teden sem doživela napad panike in sem se po dolgem času res iz srca zjokala. Res pomaga, ampak kako do tega priti večkrat, ne vem. In sploh, kako o tem sploh spregovoriti z nekom, ne da bi te imel za čudnega. Dandanašnja družba obsoja osebo, ki ima 5 kg preveč in ni oblečena stilsko, kako bo potem sprejela nekoga, ki ima tako ozadje? Tolerance do drugačnih ni, čustvena inteligenca pa upada. Zato vsakomur, ki ima take ali drugačne težave, nadvse priporočam terapijo. V nasportnem primeru se res lahko samo vrtiš v začaranem krogu in se lepega dne enkrat samo izgubiš. Spremljala bom dogodke tukaj in se seveda z veseljem priključila tudi kakšni skupini, pogovoru, tudi pomoč z mojo zgodno in izkušnjami.
Potepinka
 
Prispevkov: 2
Član od: čet. 13.okt.2011 8.05

Re: Pomoč pri motnjah hranjenja

Odgovor Nevenka sob. 15.okt.2011 14.09

Draga Potepinka, zelo lepo si razložila, kaj se ti dogaja in vidim, da se v precejšnji meri tudi zavedaš vzrokov. Seveda je vzrok v tem, da se vidiš kot ne dovolj dobro, ne dovolj lepo, skratka nevredno ljubezni, predvsem takrat, ko poješ preveč. Spominjam se svoje izkušnje iz najstniških let, ko sem se ravno tako borila z motnjami hranjenja, točneje z bulimijo. Po nekajdnevnem ohranjanju kontrole kar se tiče hranjenja in rekreacije sem se počutila prav fajn in bila precej zadovoljna s sabo. Potem pa je prišel trenutek, ko se je v meni nekaj uprlo in te kontrole nisem več vzdržala. Po prenajedanju sem se naenkrat počutila grdo in želja, da bi se družila ali šla ven, me je popolnoma minila. Če pa zdaj realno pogledam na vse skupaj, se pravzaprav ni na meni spremenilo nič. Tudi če bi se najedla čez vse meje, se to takoj po hranjenju prav gotovo ne bi poznalo, še vedno sem bila enake oblike in velikosti. Pa vendar se mi je zdelo, ko sem se pogledala v ogledalo, da je z mano vse narobe in da kot taka nisem vredna ljubezni. Motnjo sem premagala sama, ker se je takrat o tem zelo malo vedelo in govorilo. Šla sem ven, med ljudi, in začela opravljati delo, ki je bilo takrat zame zares najtežje in pravi izziv, ker je zahtevalo neprestano izpostavljanje na javnih krajih. V trenutku, ko sem se odločila za to, se je začela pot iz tega kroga. Z izpostavljanjem sem ugotovila, da me ljudje sprejemajo in da sem jim všeč taka kot sem. Komplimenti, ki sem jih takrat dobila, so bili zame kot balzam, ki je počasi, počasi raztapljal mojo slabo samopodobo, ki sem si jo zgradila v preteklosti.
S to zgodbo sem ti hotela povedati, da se da priti ven iz na videz začaranega kroga motenj hranjenja, še posebej z dobro psihoterapijo. Pot ni lahka, obstaja pa. Praviš, da ti je težko govoriti o tem, kar se ti dogaja. Tudi meni je bilo in dolgo nisem zmogla, potem sem pa spoznala, da sem lahko ponosna na to, kar sem dosegla, na težko bitko, ki sem jo zmagala. Tudi ti si lahko ponosna na ves svoj napredek. Seveda se vedno, ko stopimo v nek odnos in se zaljubimo, pojavi tudi negotovost in strahovi. Dalj časa, ko odnos traja, bolj zaupamo partnerju, bolj se čutimo sprejete in več si tudi upamo povedati o sebi. Ne boj se, Potepinka. Večina moških ne išče popolnosti, ravno tako kot me, ženske, si želijo iskrenosti, odprtosti in topline. Ko si boš ti v odnosu dovolila spregovoriti o svojih težavah, si bo tudi tvoj partner upal spregovoriti o svojih problemih. In takrat se bo lahko začelo razvijati tisto, kar v pravem odnosu najbolj iščemo in si želimo - bližina in intimnost.

Veliko sončka in svetlih misli ti pošiljam
Nevenka
Uporabniški avatar
Nevenka
spec. psihoterapije transakcijske analize
 
Prispevkov: 615
Član od: tor. 13.apr.2010 18.04
Kraj: Ljubljana

Re: Pomoč pri motnjah hranjenja

Odgovor Anja19 pon. 31.okt.2011 19.30

Zdravo punce. :)
Ta blog sem napisala z razlogom, ker potrebujem vašo pomoč. Zasledila sem že kar nekaj forumov o motnjah prehranjevanja, se zato registrirala in napisala blog. Ne, sama nimam podobnih težav.. Bila pa bi zelo vesela, če bi bila katera punca, ki je bolezen že prebolela ali celo sedaj sooča z motnjami pripravljena svojo zgodbo deliti z mano. Letos imam maturo in sociologija je eden izmed mojih maturitetnih predmetov, kjer je del mature tudi seminarska naloga, ker me te stari zanimajo in se mi zdijo zanimive in vredne preučevanja, sem izbrala naslov: Motnje prehranjevanja med mladimi. Zaradi problema, ki sem si ga zastavila potrebujem zraven družbe, tudi 10 punc/fantov, ki so se soočali ali se soočajo z motnjami prehranjevanja.
Zelo bi bila vesela vaše pomoči.
Anja19
 
Prispevkov: 2
Član od: pon. 31.okt.2011 19.22

Re: Pomoč pri motnjah hranjenja

Odgovor Darja pon. 31.okt.2011 20.11

Anja19, pozdravljena.

Upam, da se bo kdo opogumil in bo pripravljen deliti svoja doživljanja pri soočanju z motnjami hranjenja.
V primeru, če boš želela več strokovnih informacij o motnjah hranjenja , se lahko obrneš tudi na Svetovalnico za motnje hranjenja MUZA, kjer so specializirani za to področje.

Lep pozdrav.
Darja
Uporabniški avatar
Darja
spec. psihoterapije transakcijske analize
 
Prispevkov: 131
Član od: tor. 13.apr.2010 18.07

Re: Pomoč pri motnjah hranjenja

Odgovor Anja19 pon. 31.okt.2011 22.09

Tudi jaz upam, da se bodo opogumile in mi zaupale svojo zgodbo. Najlepša hvala za ponudbo.
Lp
Anja19
 
Prispevkov: 2
Član od: pon. 31.okt.2011 19.22

Re: Intervju

Odgovor Neza05 pon. 24.nov.2014 20.57

Zdravo!

Sem Neža, dijakinja 4. letnika gimnazije. Moj izbirni predmet je psihologija, pri katerem moramo izdelati seminarsko nalogo. Moj naslov se glasi Motnje hranjenja.
Seminarska naloga zajema teoretični del in praktični del, pri katerem moramo uporabiti eno izmed tehnik raziskovanja. Zamislila sem si intervju, zato se obračam na tale forum s prošnjo, da se mi javi kakšen kandidat, ki je za to pripravljen in mu pogovor o svoji motnji hranjenja ne bi predstavljal težave. Potrebovala bi vsaj tri osebe, saj moram rezultate na koncu primerjati.
Razmišljam pozitivno in močno upam, da se mi javi kakšen prostovoljec, saj bi mi bilo to v veliko pomoč.

Za kakršenkoli odziv bom neizmerno hvaležna. :)
Lep večer, Neža
kontakt: jurecicn@gmail.com
Neza05
 
Prispevkov: 2
Član od: pon. 24.nov.2014 18.16

PrejšnjaNaslednja

Vrni se na Motnje hranjenja

Kdo je prisoten

Po forumu brska: (ni prijavljenih) in 0 gostov

cron