Psihoterapija forum

Živjo!

Moj partner, prva resnična ljubezen mojega življenja (pred njim sem imela samo enega fanta) ima za sabo težko vezo. Poznam ga že dobrih 10 let vendar iskrica med nama ni preskočila do trenutka ko se je ločil od bivše žene (ki je prej nisem poznala). Nad njim je izvajala hudo fizično in psihično nasilje, ga v zadnjih letih držala v šahu z namišljeno boleznijo (rak, ki to ni bil),... tako da je po 11 letih zakona končno šel od nje. Skupaj sta imela 3 otroke. Ona ločitve seveda ni sprejela prav dobro, tako da kadar le ima možnost naredi sceno.

Njegovi otročki so res luštni, ga imajo radi in so nanj navezani. Čeprav so si bili z njim bližje kot z materjo jih je sodišče dodelilo njej. Ker je najina veza postala zelo resna (planirava prihodnost, poroko, otroke) je prišel čas, ko naj bi jaz spoznala njegove otroke. On se je tega zelo veselil, njegova bivša pa je napovedala vojno. Na najnizkotnejši možen način otroke hujska proti njemu in meni. Njega v pričo njih zmerja s kurbirjem in z različnimi stavki: ''poglejte otroci, vaš očka gre zdaj pi*** lizat''/''vprašajte kam gre oči... kurbe jahat'' itd. Otroci so vsi mlajši od 7 let in nič krivi. Ogabno je to, kar jim dela.

Sedaj me zanima kakšne izkušnje imate vi in zelo vesela bom vsakega konstruktivnega nasveta kako prebroditi to krizo.

Lepo vas pozdravljam,

Adela

Predlagam naslednje:

• pogovor z odvetnikom o možnostih za skrbništvo nad otroci in možnostih sankcij tega, kar mama počne
• pogovor z odvetnikom, če je dovoljeno prikrito snemati to, kar mama počne in ali njena dejanja lahko služijo za povod o novi razpravi glede dodelitve otrok oz. kot dokazno gradivo.
• pogovor z otroškim psihologom o možnih posledicah njenih dejanj pri otrocih, kako omiliti posledice, morda pridobitev strokovnega mnenja za sodišče
• pogovor s psihologom, ki ima izkušnje z ločitvami

Nimam izkušenj z ločitvami in je tole zgolj prvo, kar mi pride na pamet.
Želim vam veliko uspeha.

LP,
Herr Flick

adela wrote:Nad njim je izvajala hudo fizično in psihično nasilje,

Hude besede so to. Kakšno fizično nasilje, pod psihičnim si predstavljam izražanje strahov, da ima raka.

adela wrote:Ona ločitve seveda ni sprejela prav dobro, tako da kadar le ima možnost naredi sceno.

Da ločitve ni sprejela prav dobro, se mi zdi povsem normalno in pričakovano. To, da ob vsaki priložnosti naredi sceno kaže na to, da je hudo prizadeta in ranjena.

adela wrote:Njegovi otročki so res luštni, ga imajo radi in so nanj navezani.

To je zelo fajn, da si naklonjena njegovim otrokom.

adela wrote:Na najnizkotnejši možen način otroke hujska proti njemu in meni. Njega v pričo njih zmerja s kurbirjem in z različnimi stavki: ''poglejte otroci, vaš očka gre zdaj pi*** lizat''/''vprašajte kam gre oči... kurbe jahat'' itd. Otroci so vsi mlajši od 7 let in nič krivi. Ogabno je to, kar jim dela.

Njeno neprimerno vedenje pred otroki kaže na to, da je resnično globoko ranjena. Verjetno se zaveda, da njene izjave in ravnanja pred otroki niso ok, a to je tisto, kar v zmore v trenutkih stiske, ko jo skrbi, da bodo njeni otroci v družbi z mačeho.

Tvoj partner ima vsekakor pravico do tega, da otroke predstavi tebi. A poskušaj jo razumeti. Težko ji je.

Herr Flick, sodišče je zagotovo presojalo v prid otrokom. In ni cilj, da je mama popolna mama. Povsem ok je, da je dovolj dobra mama. In dobre mame delajo tudi napake. Tako kot očetje. In otroci se iz tega učijo, da smo vredni ljubezni tudi, če delamo hude napake.

V tej situaciji je mami težje kot otrokom. Otroci so prilagodljivi in (za razliko od odraslih v tej zgodbi) brez posebnih pričakovanj, kako bi moralo biti in kako bi se smeli oz. ne smeli obnašati ostali vpleteni.

Adela, razmisli, kakšna so tvoja pričakovanja do partnerjeve bivše.

Adela,

glede na zapis Herr Flicka.... si ti pripravljena na to, da bi tvoj partner dobil skrbništvo nad tremi otroki in bi ti ves čas živela z njimi?

To bi povsem spremenilo dinamiko med vama in užitkarstvo zmanjšalo na miniminimum.

Želim ti vse dobro.

Neulovljiva wrote: Herr Flick, sodišče je zagotovo presojalo v prid otrokom. In ni cilj, da je mama popolna mama. Povsem ok je, da je dovolj dobra mama. In dobre mame delajo tudi napake. Tako kot očetje. In otroci se iz tega učijo, da smo vredni ljubezni tudi, če delamo hude napake.

Dosedanje zgodbe kažejo, da sodišča pogosto delajo v škodo otrok ... npr. dodeljevanje skrbništva nad otrokom osumljencu spolne zlorabe istega otroka ipd.

Dovolj dobra mama ne bo na opisan način komunicirala s 7 letnim otrokom, pa je lahko še tako prizadeta. Take izjave kažejo na mamo, kateri je prva skrb ona sama, ne pa otroci.

Pomislek o spremembi dinamike v odnosu, če se jima pridružijo tudi otroci, je pa zelo na mestu.

LP,
Herr flick

Herr Flick, moj poklon.

herr Flick wrote:Dosedanje zgodbe kažejo, da sodišča pogosto delajo v škodo otrok ... npr. dodeljevanje skrbništva nad otrokom osumljencu spolne zlorabe istega otroka ipd.

Aha, res je. Tudi sodniki delajo napake. Vendar, v tej zgodbi je za otroško psiho zagotovo hujše to, da je oče zapustil družino kot navedene neprimerne izjave mame.

herr Flick wrote:Dovolj dobra mama ne bo na opisan način komunicirala s 7 letnim otrokom, pa je lahko še tako prizadeta. Take izjave kažejo na mamo, kateri je prva skrb ona sama, ne pa otroci.

Tudi to drži. Načeloma dobra mama vedno dela v korist otrokom in ne komunicira tako v pričo otrok. A tudi dobre mame imajo slabe trenutke in jim včasih spodleti. Pa so kljub temu še zmeraj dobre mame. Šteje obča drža, 90% ravnanj, tistih 10% prežetih z nespametnostmi otrokom ne bodo prinesli škodljivih posledic za življenje.

Šele ko mama dobro poskrbi zase, lahko dobro poskrbi za otroke.