Psihoterapija forum

Pozdravljeni

Prebral sem sosednjo temo, v kateri vrstnik (sklepam da je vrstnik) opisuje svoje težave glede zasebnega življenja in ker se tudi sam najdem v njegovi zgodbi, bi tudi jaz predstavil svojo.

Namreč že odkar pomnim, imam težave pri navezovanju stikov z dekleti. Da bom na tem področju po vsej verjetnosti imel težave, sem prvič zares zaslutil ob koncu OŠ, ko smo se morali dati v pare za plesne vaje (valeta). Ker si nisem upal sošolk iz razreda ali paralelke vprašati, če bi katera plesala z menoj, sem izvisel. Nato se je OŠ končala in sem nepričakovano s pomočjo nekdanjega prijatelja navezal stik z enako mlado vrstnico. In tukaj se je spet pokazalo, da so odnosi s puncami moja močno šibka točka. Medtem ko se je ta sedaj že 10 let nekdanji prijatelj z njo povsem sproščeno pogovarjal po telefonu, sem js še isti trenutek, ko sva s to punco spregtovorila zamočil do te mere, da mi je ona gladko rekla "J**i se"

Nastopila je SŠ, v kateri sem bil v razredu blažen med ženami (v razredu smo bili le 3 fantje in okoli 30 punc). Marsikdo bi pomislil, da je to bila priložnost za treniranje socialnih interakcij s puncami, toda tudi tukaj se ni nič zgodilo. Veliko je bilo že, če sem s kakšno sošolko pokramljal. Spomnim se, ko me je nekje na začetku šolskega leta ena od sošolk ogovorila. Meni se je to zdelo, kot da sem odkril nov planet, nisem mogel verjeti da se pogovarjam s kakšno punco.
Med ostalim so tekom tistih 4 let SŠ mnoge sošolke si ustvarile resnično sliko o meni in sicer to, da sem čisto levi kar se tiče teh zadev.

SŠ se je končala, nastopil je študij. Že nekje 2 tedna po prvem študijkem dnevu smo šli na ogled neke razstave in tam je bila skupina deklet, ki je gledala proti meni, ena od njih se mi je nasmehnila in mi pomahala. Mene je zvilo, nisem vedel kaj naj naredim in sem se umaknil... in tako očitno zapravil priložnost navezati stik z njo ali s kar vsemi tistimi dekleti. Ker obenem razen kolegic na faksu in sosed v nadstropju v študentskem domu nisem imel prav nobenih stikov z dekleti, sem se odločil da bom skušal spoznati kakšno dekle preko oglasa. Minilo je teden dni in na mobilniku se oglasi signal za sms sporočilo. Bil sem zelo vesel, da se je v tej smeri končno začelo nekaj dogajati, vse dokler mi ni nekje teden dni pred srečanjem v živo padla vsa motivacija. Naenkrat v vsem tem nisem videl nobene vrednosti, stik s to punco sem negativno doživljal. Na dan srečanja sem hotel srečanje že odpovedati, toda tega nisem storil ker ne bi bilo fer do nje, niti do mene, obenem sem se pa tudi hotel že končno soočiti s tem strahom, blokado. Kakorkoli, stvari se niso odvijale kot sem si želel in sem 2 meseca pozneje z njo prekinil stike.

Študijska leta so tekla, na področju odnosov z dekleti pa kar ni in ni bilo napredka. Zaključeval sem 4. letnik študija in v kraju kjer živim, se je ravno takrat odvijal nekajdnevni festival. In tam ni manjkalo parov, mnogi med njimi so bili kar nekaj let mlajši od mene. Zabolelo me je v dno duše ko sem uvidel, da sem v domačem kraju izoliran od deklet, da nimam niti ene prijateljice kot tudi to, da nisem imel pojma kje in kako navezovati stike z njimi, predvsem pa to da nisem imel pojma, kako odnos s kakšno punco pripeljati na višji nivo, nisem imel pojma kako pridobiti prve izkušnje (star sem bil že 22 let, pa še niti prvega poljuba nisem doživel). Iz obupa sem bil pripravljen sprejeti katerokoli punco, samo da ne bi bil več samski. Ravno v tistem času sem tudi navezal stik z dekletom, za katero sem si seveda metal pesek v oči, da mi je všeč. Vse kar sem od tega imel, so bili izgubljeni živci in stran vrženih 4 mesecev truda. Namreč izkazalo se je, da sem ji bil dober le za kratkočasenje na klepetu. Da o njenem odnosu in očitno tudi pomanjkanju bontona ne govorim.

Minilo je še pol leta, ko pa sem preko nekega foruma nepričakovano navezal stik z dekletom, ki je postalo moje prvo dekle. Z njo sem doživel prvi poljub in še kaj več. Torej če ne bi bil registriran na tistem forumu, se najini poti ne bi nikoli srečali in kdove, morda bi danes, 5 let pozneje še vedno bil na istem. Žal je pa tudi lepe zgodbe s to punco bilo enkrat konec. Nekaj časa po koncu zveze sem spet skušal navezati stik s puncami oz. bolje rečeno, priti do česa več kot zgolj pijače. Z mnogimi dekleti neuspešno, potem pa sem leta 2011 spoznal dekle, ki je postala moja druga punca. Žal sreča ni dolgo trajala, že dva meseca po začetku zveze sem jo dobil na laži in sicer se je drugim fantom predstavljala kot samska. Obenem je imela raznorazne zahteve, med katerimi je prednjačilo najem stanovanja ali sobe v njenem kraju. Toda ker sem se skoraj leto dni poprej zapufal za lep denar, denarja za najem nisem imel. Ona pa ni bila pripravljena kaj primakniti zraven ali vsaj počakati, da pridem na zeleno vejo in me je pustila.

Skoraj leto dni pozneje (januar 2013) sem spoznal novo dekle, s katero sva hitro postala par (že prvi dan srečanja v živo). Ona je bila vsa evforična na kar sem jo tudi opozarjal, toda ona me sploh ni poslušala. Minila sta dva meseca in ona je začela padati na realna tla. Začele so jo motiti razne stvari, med njimi najbolj ta, da ji v vsem ustrežem. In ravno to je bil vzrok, da me je tudi ona pustila.

Po vsem tem se sprašujem, ali sem sploh zmožen partnerskega odnosa. Ali sem sploh zmožen spoznati punco po, recimo temu normalni poti v vsakdanjem življenju. Namreč vse tri punce sem tako kot nov111 spoznal preko interneta in kdove kaj bi bilo, če ta (še) ne bi obstajal. Torej:
1. Ali sem zmožen trajnega partnerskega odnosa. Sedaj imam kar malo strahu pred novim partnerskim odnosom, saj nočem še enega razočaranja.
2. Kje in kako navezati trajne stike z dekleti. Namreč nimam niti ene prijateljice, še vedno sem izoliran od deklet. Imam zgolj znanke, s katerimi pa imam nekajkrat letno le najnujnejše stike. Stike še vedno navezujem preko interneta in oglasov, saj nimam idej niti pravih priložnosti, da bi to potekalo še kje drugje

Še sam ne vem ali je ta tema iskanje nasvetov in pomoči, ali bolj osebna izpoved.

Pozdravljen Valdi,

generalno se mi iz tvojega posta zdi, da si morda preveč želiš partnerskega odnosa.

Sam sem veliko večino časa samski, imam sicer prijateljice, znanke itd.
A ko se začne kaj dogajati podzavestno hlastam po "več" (če se zaljubim). Enostavno moraš samega sebe držat nazaj, ker v nasprotnem primeru se odnos izpridi ... V nekaj tednih ali celo samo tednu to hlastanje precej mine.

Če obrnem zadevo, kako bi se počutil, če eno spoznaš in nenadoma bi ti bila pripravljena vse dat, hotela bi biti nonstop s teboj itd. Verjetno bi zbežal, jaz bi, ker enostavno to ni normalno in je prenaporno.

Valdi wrote:Obenem je imela raznorazne zahteve, med katerimi je prednjačilo najem stanovanja ali sobe v njenem kraju. Toda ker sem se skoraj leto dni poprej zapufal za lep denar, denarja za najem nisem imel. Ona pa ni bila pripravljena kaj primakniti zraven ali vsaj počakati, da pridem na zeleno vejo in me je pustila.

To ni partnerski odnos ampak profesionalno zajedalski. Če naj bi živela skupaj, zakaj naj bi vse plačeval ti? Ne vem no, pomoje bi jo jaz ob taki zahtevi zgolj vprašal, če ima pilotski izpit ... ker leti kot knof od gat od mene stran.

Ok, sedaj, ko sva obdelala to, pa še čisto konkretni nasveti.
Morda se motim, a zdi se mi, da si pri pogovoru z ženskami enostavno nervozen, da boš kaj zafrknil:

1. na začetku, še posebej če ni 1 na 1 pogovor obrni vse na štos
2. če si preveč nervozen za to, si navij en LAHEK joint, nekje na samem naredi 2 dima (NE VEČ! pomembno!) ... ne smeš biti zadet, zgolj toliko, da te malo sprosti ... alkohol je problematičen, ker sprosti preveč zavor in lahko izpadeš "un kreten, k je drugač nonstop tih, pol je pa čista zatežena žival, ko kej spije" ... s preveč alkohola boš sicer dobil par nasmeškov, ampak bodo vrste "Alenka, bodi prijazna do godzille, pa te ne bo pojedla in bo morda šla stran"
3. bremzaj se in končaj zmenek, ko je fino ... problem je, če se imata fino in podaljšujeta in podaljšujeta zadevo dokler ni več fino. Daj ji razlog, da gre naslednjič s tabo ven.
4. Ne poskušaj rešiti vseh njenih problemov in izpolniti vseh želja (that's a tough one), večinoma hočejo ženske govorit o težavah in dobršen del le-teh rešiti same. To seveda ne pomeni, da ji ne pomagaš, ampak če boš hotel urediti VSE, se bo počutila slabo. Pomagaj do določene mere, ponudi nasvet, naredi tako, da se bo počutila, da je s tvojo POMOČJO uredila stvari SAMA.

Glede nasvetov se lahko tudi kaj motim ... no ja, glede na to, da sem večinoma samski se skoraj zagotovo

LP,
Herr Flick

Valdi wrote:Študijska leta so tekla, na področju odnosov z dekleti pa kar ni in ni bilo napredka. Zaključeval sem 4. letnik študija in v kraju kjer živim, se je ravno takrat odvijal nekajdnevni festival. In tam ni manjkalo parov, mnogi med njimi so bili kar nekaj let mlajši od mene. Zabolelo me je v dno duše ko sem uvidel, da sem v domačem kraju izoliran od deklet, da nimam niti ene prijateljice kot tudi to, da nisem imel pojma kje in kako navezovati stike z njimi, predvsem pa to da nisem imel pojma, kako odnos s kakšno punco pripeljati na višji nivo, nisem imel pojma kako pridobiti prve izkušnje (star sem bil že 22 let, pa še niti prvega poljuba nisem doživel). Iz obupa sem bil pripravljen sprejeti katerokoli punco, samo da ne bi bil več samski. Ravno v tistem času sem tudi navezal stik z dekletom, za katero sem si seveda metal pesek v oči, da mi je všeč. Vse kar sem od tega imel, so bili izgubljeni živci in stran vrženih 4 mesecev truda. Namreč izkazalo se je, da sem ji bil dober le za kratkočasenje na klepetu. Da o njenem odnosu in očitno tudi pomanjkanju bontona ne govorim.

Spoštovani Valdi,

med branjem tvojih besed sem se skušala postavit v vlogo deklet, s katerimi si imel priložnost pridobiti nekaj izkušenj na področju navezovanja intimnejših odnosov. Mislim, da prav vsako od njih lahko ceniš vsaj zato, ker ti je dala priložnost za urjenje različnih spretnosti in socialnih veščin, ki so potrebne, da ženska ob interakcijah z moškim dobi občutek, da 'zna lepo delat z njo'... kar mnogokrat žensko začara, moškemu pa omogoči, da se ji lahko približa. Zato mislim, da nisi vrgel stran 4 mesecev, kratkočasenje ob klepetu je lahko tudi izjemno pomemben korak proti končnemu cilju. Pa tudi... od vsake osebe se lahko česa pomembnega naučimo zase, le če tako pristopimo k situaciji.

Moj nasvet je pravzaprav zelo preprost: zaupaj vase a hkrati bodi zelo spoštljiv do ženske. Nekatere ženske bolj kot na denar ali materialno blagostanje, klonimo nad tem, da moški pokaže, da nas ceni, da o nas misli dobro, da smo mu pomembne kot oseba z svojo osebnostjo (beri: z možgani) in ne kot objekt poželenja (beri: išče multitasking gospodinjo zase).

Valdi, če se sprašuješ na kakšne načine pa izkažeš drugi osebi spoštovanje. Recept je preprost, večkrat ji povej, kaj dobrega opaziš pri njej, katere lepe človeške lastnosti ima, bodi do nje pozoren in skrben. Če izbiraš med tem, ali bi ji rekel: ''lepo si se uredila.'' in med ''zelo lepa si. všeč si mi.'', potem izberi ''Lepa si. Všeč si mi''. Tako 'pobožaš' njo kot osebo, njene lastnosti (beri: izraziš spoštovanje), ne zgolj nekega njenega ravnanja, nečesa, kar je naredila. In taka sporočila imajo mnogo večjo moč. In ti pomagajo, da si korak za korakom bližje svojemu cilju.

Želim ti srečo.

Ena

herr Flick wrote:Glede nasvetov se lahko tudi kaj motim ... no ja, glede na to, da sem večinoma samski se skoraj zagotovo

Malo se pa res motiš.

herr Flick wrote:generalno se mi iz tvojega posta zdi, da si morda preveč želiš partnerskega odnosa.

Sam sem veliko večino časa samski, imam sicer prijateljice, znanke itd.

Ne želim si partnerskega odnosa za vsako ceno, vse kar si želim je, da bi imel vsaj žensko družbo, prijateljice s katerimi bi se družili, pogovarjali, zabavali itd. Za razliko od tebe nimam niti ene prijateljice, z dekleti v vsakdanjem življenju sploh nimam stikov!

herr Flick wrote:To ni partnerski odnos ampak profesionalno zajedalski. Če naj bi živela skupaj, zakaj naj bi vse plačeval ti? Ne vem no, pomoje bi jo jaz ob taki zahtevi zgolj vprašal, če ima pilotski izpit ... ker leti kot knof od gat od mene stran.

Sem ji nekaj več kot 1 leto po koncu zveze napisal vse, kar ji gre. Se je bolj grdo končalo.

Ena z novim življenjem wrote:Spoštovani Valdi,

med branjem tvojih besed sem se skušala postavit v vlogo deklet, s katerimi si imel priložnost pridobiti nekaj izkušenj na področju navezovanja intimnejših odnosov. Mislim, da prav vsako od njih lahko ceniš vsaj zato, ker ti je dala priložnost za urjenje različnih spretnosti in socialnih veščin, ki so potrebne, da ženska ob interakcijah z moškim dobi občutek, da 'zna lepo delat z njo'... kar mnogokrat žensko začara, moškemu pa omogoči, da se ji lahko približa. Zato mislim, da nisi vrgel stran 4 mesecev, kratkočasenje ob klepetu je lahko tudi izjemno pomemben korak proti končnemu cilju. Pa tudi... od vsake osebe se lahko česa pomembnega naučimo zase, le če tako pristopimo k situaciji.

Vidim, da je bilo mogoče preveč negativno razumljeno. Seveda je to zame bila zelo pomembna izkušnja, da sem se naučil puncam postavljati meje in slediti svojim željam. Od te izkušnje naprej se ne pustim več nategovati in biti nekomu le norček za ubijanje (dolg)časa.

Sky, Nevenka, Darja, vaše mnenje?

Kdorkoli?

Jaz ti svetujem da preko kolegov prideš v stik. Če ste skupaj zunaj poskusi čim več klepetat. Te pa čisto razumem kako ti je.

sara123 wrote:Jaz ti svetujem da preko kolegov prideš v stik. Če ste skupaj zunaj poskusi čim več klepetat. Te pa čisto razumem kako ti je.

Prijatelj mi že skoraj 1 leto obljublja, da mi bo predstavil svoje prijateljice. Do tega še ni prišlo. Nekih kolegov, preko katerih bi lahko naprej spoznaval dekleta, nimam.

Sara, še kaj prebiraš forum? Praviš da razumeš, kako mi je. Se ti srečuješ z enakimi težavami?

Sicer pa Herr Flick, čisto moja stvar je če si želim partnerskega odnosa, povsem moja želja do katere imam vso pravico.

Valdi wrote:Sicer pa Herr Flick, čisto moja stvar je če si želim partnerskega odnosa, povsem moja želja do katere imam vso pravico.

Valdi, bravo! Zabavaš me, po več kot letu si napisal repliko, ki kaže, da si naredil napredek v razmišljanju. Zagotovo se vsi strinjamo s tabo, da je to povsem tvoja stvar.

Zapis na medmrežju je kot vstop v javno hišo.... ko si enkrat notri, tvoja prisotnost tam ni več samo tvoja stvar, ker si svojo intimo postavil v javni prostor. In tam dobiš lahko tudi kaj takega, kar si nisi ravno želel. In kaj nimamo vsi imamo pravico do tega, tako tisti, ki v javno hiši vstopi, kot tisti, ki ga tam na tak ali drugačen način prestrežejo?

Uživaj v izpolnjevanju svojih želja in skrbno čuvaj 'svoje stvari'.