Stara sem 28 let in s partnerjem sva skupaj 9 let, praktično že živim pri njemu. No bom kar začela z zgodbo. Na začetku je bilo vse tako kot je potrebno, bila sem zaljubljena do ušes in vsi vemo da to hitro mine. Začelo se je odgovorno življenje in sicer služba za njega (jaz še študiram). Izbral si je takšno službo v kateri preživi skoraj cel dan. Že na začetku sem mu povedala da bo to najin odnos spremenil, ker nikoli ne bova morala ničesar načrtovati saj ga ni bilo domov do večera. In seveda mene je to res začelo mučiti (od tega je sedaj 4 leta). Imam tudi probleme z anksioznostjo in paničnimi napadi in po vsem skupaj so se mi zopet začeli. Prej sem bila vesela punca, polna življenja. Seveda sem imela tudi še druge probleme (prepir v družini ipd,...) Sedaj se počutim osamljeno, kot da živim ker moram, v meni ni veselja. Vedno bolj me je to mučilo da nimam partnerja ob sebi in da praktično samo skupaj spiva. Priznam da sedaj malo manj dela, vendar nikoli ne ve kdaj bo prišel domov. Prišlo je do veliko sporov in mi je obljubil da bo menjal službo, vendar je še do danes ni, jaz pa sem IZGUBILA ZAUPANJE v njega in mu ne morem več zaupati, prav tako se ne počutim varne zraven njega. Prišlo je že skoraj do tega da bi ga prevarala, saj veste ko je človek ranljiv hitro podleže, vendar sem s tem končala. Sedaj me velikokrat muči tesnoba in ne vem ali je vzrok temu najina zveza. Rada ga imam, vendar ne vem zakaj nisem srečna zraven njega in prav tako ne morem stran od njega. Otrok še nimava, morda prav zaradi tega ker mu ne zaupam in mislim da bom potem za vse sama.
Povejte mi prosim, a morda preveč pričakujem od svojega partnerja ali sem le eno razvajeno bitje, ki rabi več pozornosti in nežnosti, saj je tega zelo malo v najini zvezi. Včasih se mi zdi da je moje življenje tako prazno, a je morda to zaradi partnerja? vse skozi ga prosim naj mi pomaga da prebrodim to anksioznost in da se bi več pogovarjala, vendar nič ne zaleže. Vem da me ima rad, ampak njemu je zveza nekaj tam na koncu, vse mu je samoumnevno, mene pa to mori. Mori me da zvečer raje gleda tv, kot pa da bi se pogovarjala. Ne vem več kaj narediti s takšno zvezo. Prosim za kak nasvet.
Lep pozdrav.
