Psihoterapija forum

Torej, stara sem 26 let in sem še nedolžna. Kaj je torej problem?
No, vidim da me je to začelo ovirati in sem zaradi tega polna kompleksov. Res je seveda, da ne hodim ven in se ne družim, tako da niti ne spoznavam ljudi. Tako se seveda ne more nič zgoditi.

Zdravim se za depresijo in vedno sem bila bolj tiha/sramežljiva. Počutim se, kot da sem edina na tem svetu s takim problemom. Zaradi tega imam še slabšo samopodobo, kot jo že imam.

Pozdravljena, izkloplena, tvoj "problem" po mojih izkušnjah sploh ni tako redek kot si misliš. Seveda glavna težava ni v tem, da še nisi spala s fantom, ampak v tem, da si doma in se bojiš stikov. Tvoj strah pred tem, kaj si bodo mislili o tebi je verjetno tako velik, da te druženje izčrpava, naporni so pogovori z drugimi in verjetno kakršnokoli druženje. To si najbrž potem očitaš in z občutki krivde je tvoje počutje še slabše. Iz vsega tega se potem umikaš v depresijo, s čimer želiš svoji okolici sporočiti, da ne zmoreš več. Praviš, da se zdraviš, verjetno si dobila kakšna zdravila. Ne vem, če ti pomagajo, ampak prav gotovo bo potrebna tudi psihoterapija, da ugotoviš, kaj se dogaja, zakaj razmišljaš, čutiš in se vedeš tako kot se, zakaj te je strah družbe in kako lahko te vzorce in strahove spremeniš in odpraviš. To so namreč stvari, ki so ozdravljive in zavedati se moraš, da lahko z vztrajnim delom na sebi dosežeš, da boš tudi ti zaživela in se boš vključila med ljudi, ob katerih se boš počutila srečna, razigrana in sproščena.

Veliko poguma in lepo nedeljo ti želim
Nevenka