Psihoterapija forum

ja strah me je da bi popustila, kot sem že tolikokrat do sedaj, ker mi ob njem srce še vedno zaigra, razum pa pravi da
to ni dobro in da si takega odnosa ne želim. Zavoljo starih časov in trenutkov,ki se takrat spet prebudijo v meni in mi dajo upanje da je to možno spet prebuditi. Tega me je strah. In kadar sva se pogovorila kot dva normalna spošljiva človeka, sva spet vzpostavila ta odnos žal za dan ali dva in spet vse po starem. .. Razumsko ne verjamem več v boljši jutri z njim.

Ne bojim se ostati sama, bojim se tega kar v resnici čutim do partnerja s katerim pa ne morem vzpostaviti pravega zadovoljivega odnosa.