Psihoterapija forum

Po dolgem času sem spet tukaj. Če mi je kaj pomagalo, ker sem ugotovil, da sem (bil) jezen na starše, ker so bili sebični, jih niso zanimale moje potrebe, so me uporabljali za svoje interese, čustveno in drugače zlorabljali in me v bistvu niso bili sposobni ljubiti?

Oh, pa še kako mi je pomagalo. Na ta način sem sploh spoznal, da nisem bil jaz kriv za to, da sem veliko notranje trpel v življenju, da so za to odgovorni sami. To mi je pomagalo odrasti, se odcepiti od njih in omogočilo, da nisem prenesel večine trpljenja na svojega sina. S tem ko sem določil in spoznal resnico o svojem otroštvu, sem osvbodil sina pred tem, da ne bo dobil slabe in težke dediščine potlačenih emocij in bo lahko živel svobodno. Danes ima 20 rojstni dan. Ravno danes 24.8.1991 je privekal na dan, ta moj zlati dečko, na katerega sem nor od prvega trenutka njegovega življenja in sem bil jaz prvi zemljen, ki sem ga držal v naročju. Takrat sem doživel resnični čudež, to je bil nevrejten občutek, biti prisoten pri rojstvu, rosjtvu mojega otroka. Zdel se mi je kot Mali princ, tako nežen in krhek. Bil je najbolj krhko in nežno bitjece, kar sem ji kdaj videl. Danes je dvajsetletnik, postaven fant, visok in s širokimi rameni. Pravi moški. Za seboj ima nekja lepih in tudi grenkih izkušenj življenja. Želim mu vse dobro, da bo zanl živleti s polnim navdušenjem. Življenje je izziv, ki ga je treba živeti in ne problem, ki ga je treba reševati.

Kar se jeze tiče jaz menim takole:dokler si v fazi, da se s straši nenehno prepiraš in si z njimi na bojni nogi, se zapletađ v prepire z njimi, nisi odrasel. Siv borbo za njihovo spremembo in ljubezen.

Izraženj jeze na straše, v odrasli dobi pomeni notranji proces zdravjenja lastnih potlaženih čustev in odrašačanja. KE NOTRANJI proces, ko prepoznavaš in izražaš svoja čsutva na straše, česar nisi nikoli v resnici smel. Jeza je le prva stopnja, ki te plej globlje v čustva in bolečino, kar je temelj proesa resnične poti zdravljenja. NOTRANjI PROCES.

mene pa zanima naslednje.MOja starša sta bila zelo nežna, nikoli jezna, vsak prepir, ki sta ga imela, sta ga skrivala, torej ni bilo kričanja, grdega vedenja, bil pa je prezir med njima..tako na fin način ..in zdaj me zanima od kod moja jeza? Predvsem, ko doživim ali pa vidim prezir pri drugih ljudeh, me tako razjezi, da postanem nora..tudi, če me otrok prezira, se pravi ignorira predolgo, padem ven..Razmišlajm naslednje:
Kaj, če sta projecirala njuno jezo vame? SAma se je nista upala srečati pri sebi..Brat na primer je šel po maminih poteh..nikoli jezen,jaz pa kar veliko..no zdaj se malo umirajm, ker sem ugotovila, da v pogovoru z odraslimi potrebujem jezo, ko se ne upam postaviti zase..torej sem postala asertivna:) amapk pri 5 letniku, ki se mi zdi, da je kolerik,saj ima izpade že od rojstva pa izgubim kontrolo..tako zelo se bojim, da mu delam hudo škodo, tako si tega ne želim, a me vrže ven..on zna..on je bolj hud kot jaz..včasih se ga kar bojim..potem še partner, ki je vulkan prekrite jeze..gorza..skriva jo, a spodaj vre, grdo gelda itd..saj se mi bo zmešalo:)) kako se razmejiti od tujih počutij?
lp
Leksy

Leksi wrote:Moja starša sta bila zelo nežna, nikoli jezna, vsak prepir, ki sta ga imela, sta ga skrivala, torej ni bilo kričanja, grdega vedenja, bil pa je prezir med njima ... tako na fin način ... in zdaj me zanima od kod moja jeza?

Vsak, pa tudi ti, si gotovo jezna, ko ti kdaj kdo laže, se dela da je boljši kot je in igra, je hinavski?
Kako neki, potem ne bi bila jezna, besna, če te lastni starši varajo, igrajo svojo lažno podobo, in to leta in leta!

Sta res zelo nežna? Je to zelo nežno, če se lepo vedeta, a prezirata, ignorirata, na fin način?
To ni nežno, to je lažno! To je hočem bit tak, da me drugi imajo za dobrega človeka, nežnega, ... (ker to nisem).

Ona dva se nimata rada (sama sebe, in tudi drug drugega) in tega nista zmožna rešiti, izboljšati, pa tako živita neiskren odnos, in pred vsemi igrata dobra starša, da navzven izpade, izgleda, da je dobra družina in da se dobi potrditve, pohvale.
Ni važno kaj doživljamo navznoter, to se potlači - važno je kako izpademo pred drugimi, kaj bodo rekli drugi in da nas bodo drugi pohvalili, potrjevali in imeli radi.
Od nekdaj neljubljene, nesrečne ljudi zelo žene potreba po ljubezni, da bi jih drugi sprejeli, imeli radi,...
in naredijo vse za to pa če tudi celo življenje igrajo, se pretvarjo,... samo, da bi jih drugi sprejeli, imeli radi.