Zacelo se je 3mesece nazaj z vrtoglavico, ki je trajal cel mesec , prakticno skoz cez cel dan, ampak ne kot motnja ravnotezja, ampak kot obcutek pijanosti. Obcutek skrajno zopren in ker je google my best friend sem razcela raziskovati in prebrala mnogo prevec. In padla v zacaran krog trepetanja, pridobivanja vseh moznih simptomov ob branju mozni vzrokov za vrtoglavico.. Ujeta v same negativne misli,da je ziher nekaj hudo narobe,d a bom umrla in pustila dva mala otroka za sabo. Zdravnica je z MRI zelela izkljucit fizicni vzrok in razultat MRI je nakazal moznost MS, ki je po pregledu nevrologa naceloma izkljucena. Seveda sem pospeseno brala in se vrtela v krogu negativizma - konstantno v krcu, stres na polno.. Pridelala sem 14 dni tezkega dihanja, ko sem na vsak par minut morala zehat in globoko vdihnit pa se pol nisem imela obcutka, da dobim dovolj zraka, pridruzile so se razno razne bolecine v prsih, hrbtu, pekoce.. Itak sem si ze predstavlajja raka pljuc pesanje srca.. Kar nekaj vecerov me je bilo strah zaspati, da ne bom ponoci kar umrla. In sledil RTG pljuc in ekg srca in vse bp - in vsi moji simtomi so prenehali. In tak ko so prenehali me je zacelo dajati nekaj v trebusni votlini, neka gomazenja, pa bolecine, predvsem na zgornjem delu .. itak takoj misel - rak jeter, slinavke... konec je z mano in vsa negativa se nadaljuje.. UZ abdomna pokaze vse bp. Jaz se vedno v zakrcenosti, custim nek notranju tremor, ki se na ven ne kaze in ko sem 1x vzela lexaurin, popolnoma preneha in tudi od takrat veliko bolje, ker si dopovedujem, da je od psihe in da ni nic nevarnega zadaj. Moja zdravnica pravi, da sem anksiozna da drugace sem zdrava. Krvna slika super, scitnica in sladkor ok.
Jaz pa sem tako sita sama sebe, te negative, skoraj iskanja bolezni - razumsko se zavedam, da je noro kaj delam, ampak misli pridejo in me spodkopljejo na celi crti.
Kolikor sama sebe seciram, mislim,da strah pred rakom in posledicno smrtjo izvira izpred 6 let, ko je bliznja sorodnica umrla za njim, mlada in pustila dva mala otrocka za sabo. Me je takrat ornk prizadelo..
Tudi na splosno sem bolj zivcna. Zadnja leta so bila polna stresnih dogodkov (smrt oceta, izgudba otroka med nosecnostjo, selitve, sluzba je norisnica polna pritiskov...)
Kam dalje,da spremenim negativne misli v pozitivne, je to sploh mogoce? Ali obstaja resitev zame? ker tole ni vec kvaliteno zivljenje, konstantno zivciranje in obremenjevanje cez cel dan ..
Rada bi,da bi bili moji dnevi spet 
, ne pa ena sama megla, skrb, , strah pred boleznimi in tem,da umrem in pustim mala otrocka brez mamice 
Najlepsa hvala za vas nasvet!
(ceprav zadnje case ob mislih,da bi lahko umrla kar urejam zadeve 
ampak nam bo tudi lustno, sploh ce mamici rata vsaj mal odmislit vse svoje strahove. Trudim se, ampak pot bo zgelda se kar dolga. Ampak sem odlocena,da pridem na cilj 
