Pozdravljeni. Star sem 19 let in ne vem kaj naj naredim. S partnerjem sva skupaj pol leta. Za najino zvezo ve večina ljudi, razen neznanci itd. pa še pred njimi se ne skrivava. Drug drugemu vedno stojiva ob strani, si pomagava, ob vsakem prepiru se o tem pogovoriva, tako da ne vplivajo na najino zvezo. Problem tiči v meni, imam neverjeten strah pred tem da bi šel k njemu domov oz. da bi on prišel k meni. Strah me je da kdo koga ne bo maral, da bo prišlo do ignorance ali grdih pogledov. Grozen strah imam spoznati tudi njegove prijatelje, saj me je strah da bi me napačno ocenili, oz da me ne bi marali, sprejeli. Njegovi prijatelji me zaradi tega ne marajo in me ne želijo spoznat, prav tako starši. Zaradi tega sva šla skoraj narazen. Najin odnos je na nuli. Septembra se nameravava skupaj vseliti, vendar ne vem če bom zdržal. Tisti občutek ko vem da sem jaz kriv za prepire in njegovo odrivanje ter zavračanje me dela norega. Kaj naj naredim?
lp
strah
- Nevenka
- spec. psihoterapije transakcijske analize
- Posts: 709
- Joined: Tue. 13.Apr.2010 18.04
- Location: Ljubljana
- Contact:
Re: strah
Pozdravljen, hllh, prebrala sem tvoje sporočilo, vendar ti tu težko karkoli pametnega odgovorim. Premalo si napisal, česa se v bistvu bojiš in zakaj. Ali tvoj partner pritiska nate s tem, da bi spoznal njegove prijatelje in starše? Praviš, da te ti ne marajo, obenem pa jih še ne poznaš...
Te je tudi drugače strah spoznavanja drugih ljudi? Kako je s tvojimi prijatelji? Jih imaš ali se družiš večinoma s partnerjem?
Ne bi rada pametovala, kaj narediti, ker res premalo vem o tebi, te pa vabim, da se morda oglasiš osebno, pa se bova lahko kaj več pogovorila.
Lepo nedeljo ti želim:-)
Nevenka
Te je tudi drugače strah spoznavanja drugih ljudi? Kako je s tvojimi prijatelji? Jih imaš ali se družiš večinoma s partnerjem?
Ne bi rada pametovala, kaj narediti, ker res premalo vem o tebi, te pa vabim, da se morda oglasiš osebno, pa se bova lahko kaj več pogovorila.
Lepo nedeljo ti želim:-)
Nevenka
Re: strah
Popolnoma razumem tvojo stisko. Pri 19 letih je spoznavanje družine in družbe že tako stresno, pri istospolni zvezi pa je strah pred zavrnitvijo še veliko močnejši. Raje si se umaknil, da bi se zaščitil, a s tem si nehote dosegel točno tisto, česar si se bal. Tvoji bližnji tvojega strahu namreč ne vidijo kot prestrašenost, ampak kot nepripravljenost in hladnost, zato so se postavili na obrambno linijo. Za začetek sedi s fantom in mu povsem odprto priznaj, da te je paraliziral strah ter da ti je žal za škodo, ki jo je to povzročilo. Vselitev do septembra za zdaj raje odložita, saj morata najprej rešiti osnove. Nato pa boš moral stopiti iz cone udobja in narediti prvi korak — napiši njegovim prijateljem ali staršem kratko sporočilo, priznaj, da si se na začetku ustrašil, in jih povabi na kavo. Sprejmi tveganje, da morda ne boš vsem takoj všeč, saj je to povsem normalno.hllh wrote: Fri. 15.Aug.2014 9.03 Pozdravljeni. Star sem 19 let in ne vem kaj naj naredim. S partnerjem sva skupaj pol leta. Za najino zvezo ve večina ljudi, razen neznanci itd. pa še pred njimi se ne skrivava. Drug drugemu vedno stojiva ob strani, si pomagava, ob vsakem prepiru se o tem pogovoriva, tako da ne vplivajo na najino zvezo. Problem tiči v meni, imam neverjeten strah pred tem da bi šel k njemu domov oz. da bi on prišel k meni. Strah me je da kdo koga ne bo maral, da bo prišlo do ignorance ali grdih pogledov. Grozen strah imam spoznati tudi njegove prijatelje, saj me je strah da bi me napačno ocenili, oz da me ne bi marali, sprejeli. Njegovi prijatelji me https://www.ergochord.com/dvizna-miza zaradi tega ne marajo in me ne želijo spoznat, prav tako starši. Zaradi tega sva šla skoraj narazen. Najin odnos je na nuli. Septembra se nameravava skupaj vseliti, vendar ne vem če bom zdržal. Tisti občutek ko vem da sem jaz kriv za prepire in njegovo odrivanje ter zavračanje me dela norega. Kaj naj naredim?
lp