ODITI ALI OSTATI

[MORJE]

Z partnerko se poznava že 8 let. Sva starejša. Pred tremi leti sem odšel od nje ( razlog je bil dvom v najin odnos ) vendar sem po nekaj mesecih navezal stike ker sem bil prepričan da je to prava oseba.in sva zopet začela razmerje Preden sem odšel se je zelo trudila za najin odnos; prihajala k meni domov, skrbela zame, želela da bi se srečala, hodila na sprehode..…Ko sem se vrnil in sva začela nov odnos pa se je vse spremenilo. Imam občutek, da je sedaj, ko me ima, ne zanimam več kot človek ( osebna rast, razmerje ) ampak kot nekdo s katerim lahko preživlja lepe trenutke. Nisem idealen moški ker taki ne obstajajo ampak se trudim, še posebej v teh treh letih da bi bil najin odnos lep, bogat, poln, da bi se pogovarjala, da bi se ona počutila ljubljeno, srečno… vendar v mejah tako mojega kot njenega spoštovanja. Včasih ji prinesem rože. Večkrat jo vprašam kaj misli o določenem problemu ker je pomembno tudi njeno mnenje. Večkrat ji povem da je lepa, da jo spoštujem, da mi dosti pomeni, da se želim da sva skupaj….Iščem kompromise, za vse kar jo moti iščem rešitve…
Ko sva začela razmerje, je to da živim z otroci ni motilo, sedaj pa jo in nerada hodi k meni češ da se ne počuti sproščeno. Moti pa to mene ker si želim več kot le enodnevna srečanja enkrat na teden in sem ter tja kakšna kava ali kratek sprehod – to je zame premalo kot so premalo pogovori po telefonu. Ne živiva skupaj. Ko sem ji rekel da pričakujem več in da predlagam kompromis t.j. da sva skupaj dva dni med tednom ( izmenično eden pri drugem ) ter v soboto izmenično eden pri drugem, je rekla da se bo prilagodila ampak da jo silim v nekaj kar ne zmore. Da pri meni ni sproščena. Meni pa taka srečanja pomenijo pogovor iz oči v oči, dotike, bližino nekoga.… in brez tega ne morem več. Dvakrat sva tako preživela teden, tretjo soboto ko bi morala priti k meni ni prišla. Par dni pred tem je zopet prišlo do prepira in ko je ni bilo sem jo kasneje vprašal zakaj ni prišla je rekla; »saj sva se prepirala«. Prav, sem rekel, lahko bi mi poslala sporočilo; pridem, ne pridem… Ja, je rekla, lahko bi. In pri tem je ostalo in od takrat je ni več. Jaz pa tudi ne grem k njej ker se mi zdi pošteno da se drživa dogovora - ko sem ji to omenil je rekla da "težim".
Stalno mi očita tisti moj odhod pred leti pa neke ženske pa flirtanje pa da sem na družbenih omrežjih… vendar nič od tega ni res in to ji skušam dopovedati. Ona me namreč privlači in druge ženske me res ne zanimajo. Njen očitek da ona na družbenih omrežjih objavlja »naju« jaz pa »sebe« je zame otročji; razen tega ne nisem pristaš družbenih omrežji in ne objavljam kaj dosti, le sem pa tja kakšno fotografijo narave se zame partnerski odnos ne dogaja na družbenih omrežjih, poleg tega pa si nekomu zvest v sebi in ne za javnost. Take očitke vedno težje prenašam in tudi o tem sem se skušal pogovoriti z njo pa ne zaleže.
Večkrat sem jih skušal dopovedati da si predstavljam prihodnost in starost z njo ampak imam otroke ki študirajo in živijo z mano. Moji otroci so moja dolžnost dokler niso finančno samostojni ( otroka pridno študirata in si želita samostojnosti zato to zame ni sporno ) ampak zanjo je življenje tukaj in zdaj in ta trenutek. Deloma ima prav saj ne živimo večno vendar imamo tudi odgovornost do otrok in ne razumem kako lahko pričakuje da jih bom kar zapustil in se preselil k njej. Njen otrok je že samostojen in živi sam. Ko sva pred tolikimi leti začela razmerje je to da živim z otroci ni motilo, sedaj pa jo. Ko se skušam pogovarjati o tem je njen odgovor enostaven; ne zmorem. Ko sem imel rojstni dan sem si želel samo to da bi prespala pri meni in ji to tudi povedal. Pa ni prespala. Skušam jo razumeti in ko ji povem, da jo te stvari pred leti niso motile samo reče; ljudje se spreminjamo. Prav, seveda se, ampak jaz v smer kompromisov ona pa v smer vztrajanja pri svojem. Ali to pomeni, da sem jaz tisti ki popušča, ona pa to ve in izkorišča?
Najin odnos je poln majhnih prepirov od tega da pri meni nima povštra, da so rjuhe na moji postelji iz poliestra in ne iz bombaža in zato na njih ne more spati ( po nove rjuhe bi moral z njo ), da nima svoje brisače v kopalnici in da ne ve katera je od koga ( prav, sem rekel, pa bomo dali na brisače začetnice ), da se vrata v spalnico ne zaklepajo ( uredil sem ključe ), da nima svoje hrane s sabo, da moj sesalec ni dober, da je tepih v dnevni sobi in da bi bila lahko brez..…Zdi se mi kot da išče "dlako v jajcu" samo da bi bila nezadovoljna. Ko je bila zadnjič pri meni sem moral nekaj nujno narediti na računalniku za službo. To sem ji tudi povedal in rekel da bo trajalo samo nekaj minut. Najprej je lepo vprašala, če lahko zamenja rjuhe na postelji. Seveda, naredi.. In čez par minut; nimaš dovolj velikih rjuh.. Imam, poglej malo v omari. Ne nimaš.. ( rjuho sem čez eno uro našel v omari in jo zamenjal sam…). Nato me je vprašala; »kaj naj delam, ko si ti pri meni si vzamem čas zate, nimam kaj delati…«. Malo mi je prekipelo in sem ji odvrnil ( z lepim tonom ) da lahko skuha ali kaj pospravi … Joj, da le ne bi. Slišal sem da ne bo služkinja in da ne bo delala tega ker da ne ve kaj je kje…skratka, zopet slaba volja. Nato sva cel večer sedela v tišini na balkonu. Vmes sem jo vprašal če greva na sprehod. Odgovor; ne, ker se moram preobleči.
Resda pa pravi da naj prihajam k njej in da bom pri njej »kot kralj« kar po pravici povedano tudi drži in me pri njej res »nosi na rokah«. Ampak tam ni moj dom in razumem jo – tukaj ni njen dom vendar obstajajo prilagajanja in kompromisi ( kot sem napisal; jaz en dan pri njej in ona en dan pri meni – vsaj za začetek bi bilo mogoče to dovolj ). Poleg tega živim v veliki hiši pri kateri je vedno kaj za narediti, ona pa v manjšem stanovanju. Predlagal sem ji psihoterapevta in tam sva bila trikrat. Njen komentar; je pristranski in ne vem če bom še šla. Po drugi strani pa se privlačiva, imava skupne interese…in mislil sem da je to pogoj za dobro zvezo. Očitno ni. Ravno tako se sprašujem s kom imam opravka; pred leti z žensko ki se je trudila za odnos, sedaj pa z žensko ki jo vse moti in mi stalno očita da sem trmast, neprilagodljiv, grob...Enostavno ne vem več kaj bi si mislil tako o odnosu kot o njej saj vse vodi v propad nečesa kar je bilo na začetku tako lepo.

[Nevenka]

Pozdravljeni na našem forumu,

pozorno sem prebrala vaše sporočilo. Najprej mi je v oči padel stavek, v katerem pravite, da ste že pred nekaj časa podvomili v vajin odnos in odšli od nje. Verjetno je bil že takrat med vama nekaj težav, drugače se to ne bi zgodilo. V partnerskih odnosih se pogosto dogaja, da je v posameznih obdobjih nekdo bolj zainteresiran za drugega kot drugi. Kot kaže se je na začetku bolj trudila ona, potem pa je prišlo do preobrata. Zdaj se zdi, da vi pritiskate nanjo in poskušate uveljaviti, kar si želite, ona pa se umika, se pritožuje in nič ji ni prav. Vem, da si želite, da bi bil odnos bolj podoben partnerskemu pravemu odnosu, da bi gradila in napredovala, se videla več in nekoč skupaj zaživela. Ali ste jo vprašali, če si tega želi tudi ona? Ali se vidi z vami na dolgi rok? Nenavadno je, da tudi za vaš rojstni dan na vašo željo ni zmogla prespati pri vas. Tu bi jo jaz resno vprašala, kaj pomeni "ne zmorem"? Je to odpor, zavračanje vas ali vašega načina živlenja? Imam občutek, da se vaša partnerka odmika, pri tem pa ni najbolj pošteno to, da ne pove, kaj se zares dogaja. Po tem kar ste napisali, sklepam, da nimata enakih želja ne zdaj niti v prihodnosti. Morda si ona želi samo občutek, da nekoga ima, da si nekdo želi biti z njo, ko pa pride v stik z vami, se pojavi odpor.
Mislim, da potrebujeta resen in odkrit pogovor o tem, kaj si kdo želi zares, na daljši rok. Če vaša partnerka že zdaj ne zmore prespati eno noč pri vas, kako bo to v bodoče? Strinjam se z vami, da imamo do otrok dolžnosti. Je pa tudi res, da so vaši otroci že veliki in bodo morda prav veseli, če vas kdaj ne bo doma. Ali bi bil ta odnos kaj drugačen, če bi vi pristali na življenje pri njej oz. bi bili pri njej večkrat? Če so dejansko problem samo otroci ali pa vaše bivališče, se bo to hitro videlo. Če pa je problem drugje, se je seveda za vprašati, ali ta odnos izpolnjuje vaše želje in si lahko predstavljate kaj takega tudi čez npr. deset let.
Ljubezni ne moremo izsiliti, pa naj si to še tako zelo želimo.

Vse dobro vam želim