Težave z bivšim partnerjem

[pomaranca]

Kar nekaj časa že berem vaše prispevke in danes sem se opogumila, da še jaz napišem svojo zgodbo.
Pred dvemi leti in pol se je začela moja kalvarija z ločitvijo. V vezi z bivšim partnerjem sem bila 10 let, v tem času so se nama rodili tudi trije otroci, dva sta že v šoli, najmlajši je še v vrtcu, naslednje leto gre v šolo. Ves čas veze sem bila veliko sama, skrbela sem za dom in družino, partner pa je bil veliko odsoten, z izgovorom, da služi denar za nas. Večkrat sva se kregala na to temo, da sem veliko sama in da nam bo denar uničil družino. Zaradi njega sem se preselila, daleč stran od doma, družine in prijateljev. Novih prijateljev v novem kraju nisem spoznala prav dosti, saj so mi večino časa vzeli otroci, služba in skrb za dom. Ker je bil bivši partner brezposelen sem v času trajanje veze vzela velik kredit, da smo kupili hišo,ki obremenjuje več kot pol moje plače.
Pred dvemi leti sem spoznala moškega, ki je čisto drugačen od mojega bivšega partnerja, je ljubeč, skrben, rad je doma, skrbi za dom, pozoren je do mene. Najprej sva se družila samo kot prijatelja po enem letu pa je najina veza prerasla v nekaj več. Med tem so odnosi doma postali nevzdržni, bilo je tudi nasilje nad mano in otroki, za kar podala tudi kazensko ovadbo. Tako sem se pred dobrim letom odločila, da grem stran, najela sem majhno stanovanje in se odselila. Takrat pa se je moja drama šele začela. Partner je vzel enega otroka, katerega nisem videla nekaj mesecev, po posredovanju CSD-ja in policije smo zadevo uredili. Po odhodu sva s partnerjem podpisala sporazum, glede delitve premoženja, sporazum je v korist bivšega partnerja, vendar sem se strinjala z vsem, samo, da lahko normalno zadiham, vendar je pogojeval, da predno se reši premoženje, da želi imeti urejeno še skrbništvo glede otrok, dogovorila sva se za deljeno skrbništvo,saj mi ni pripravljen dati niti centa za otroka. Ker moram nekako urediti svoje premoženjsko stanje, kar pomeni, da partner prevzame kredit in mi da nek manjši znesek, da lahko pridem do majhnega lastnega stanovanja, sem pristala na deljeno skrbništvo, čeprav vem, da to za otroke ni najboljše. Ko pridejo od partnerja večkrat jokajo, so razdražljivi, najmlajši vztrajno zatrjuje, da ne želi več tja. Veliko jih pazi tašča.
Z novim partnerjem sva medtem postavila novo vezo, veliko mi pomaga pri financah, je ljubeč. Poleti sva se odločila, da ga predstaviva tudi otrokom, otroci so ga kar dobro sprejeli, dokler ni za njega zvedel bivši partner. Ta ga ves čas blati, daje v nič, grdo govori o njem. Tako, da otroci pridejo čisto napumpani od njega, da ga ne želijo več videti, da je on kriv, da nisva več skupaj ipd.
Bivši partner me ves čas od kar sem odšla kliče, pošilja smse, da želi, da se vrnem, da razume moj ovinek v življenju, da me ima rad, da sem njegova sanjska ženska, da ne more brez mene...da se bodo vse stvari uredile, če se vrnem, da se je pripravljen potruditi za mene, da se je spremenil...da želi družino, da se otroci želijo družino, da ima mene in otroke najrajši na svetu. Jaz njegovim besedam ne verjamem, saj oseba, ki ima nekoga rada, ne dovoli, da le ta živi v enosobnem stanovanju, komaj pride iz meseca v mesec, medtem, ko on biva v veliko hiši, hodi na drage počitnice, vozi drag avto.
Ne vem, več kot 2 leti je že od kar je najina veza razpadla, več kot eno leto živim že stran od njega, on pa se noče, se ne more sprijazniti s situacijo. Zdi se mi, da noče rešiti stvari glede delitve premoženja tudi zaradi tega, ker je to še edina vez z mano, zdi se mi, da ko bova tudi to uredila, da bo izgubil še zadnji košček mene.
Ne vem, kako naj ga prepričam, da naj začne razmišlajti drugače, da je najina zgodba zaključena, kako naj ga prepriča, da ni dobro za otroke, da grdo govori o meni in mojem novem partnerju, da ni dobro, da so razdvojeni in da ne smejo misliti s svojo glavo...poskušala sem s pogovorom, vendar ne prideva nikamor...vedno dobim enak odgovor, sama si tako hotela, sama si kriva za vse, če se vrneš, se bo vse uredilo...včasim imam občutek, da se ta moja kalvarija, ne bo nikoli končala.

[Darja]

pomaranca, pozdravljena.

Hvala za vašo zgodbo. Vesela sem, da ste zbrali toliko poguma in odšli iz odnosa, ki je bil škodljiv za vas in vaše otroke. Pri nasilju gre tudi za vprašanje nadvlade in kontrole, in kolikor sem razbrala iz vaše zgodbe, kljub temu, da ste prekinili odnos z njim, z različnimi sredstvi še vedno poskuša vzpostaviti nekakšno kontrolo nad vami. Agresivno vedenje ni povezano z vami, z vašimi otroki, s težkimi razmerami v službi itd. Za nasilje ni izgovora. Vsak je sam odgovoren za svoje vedenje. Agresivno se vedemo, ker smo se nekdaj naučili, da na ta način lahko rešujemo konflikte, stresne situacije. Toda vedno lahko izbiramo, na kakšen način se bomo odzvali v določeni situaciji.
Sprašujete se, kako ga prepričati, da je vajina zgodba končana, da ne želite nadaljevati z njim … Nisem prepričana, če ga lahko prepričate v nekaj, kar že ve. Vprašanje je, če se je pripravljen sprijazniti s tem, da ste odšli. Vendar je to njegova odgovornost oziroma izbira. Na vas je, da mu postavite jasno mejo oziroma, da mu brez prepričevanja, argumentiranja, pretiranega razlaganja poveste, kaj želite in česa niste pripravljeni tolerirati. In verjemite, da vas bo slišal … če boste dosledno vztrajali pri postavljeni meji.

Želim vam veliko mirnih trenutkov v novem partnerstvu.

Lp, Darja

[Phonk]

Kar nekaj časa že berem vaše prispevke in danes sem se opogumila, da še jaz napišem svojo zgodbo.
Pred dvemi leti in pol se je začela moja kalvarija z ločitvijo. V vezi z bivšim partnerjem sem bila 10 let, v tem času so se nama rodili tudi trije otroci, dva sta že v šoli, najmlajši je še v vrtcu, naslednje leto gre v šolo. Ves čas veze sem bila veliko sama, skrbela sem za dom in družino, partner pa je bil veliko odsoten, z izgovorom, da služi denar za nas. Večkrat sva se kregala na to temo, da sem veliko sama in da nam bo denar uničil družino. Zaradi njega sem se preselila, daleč stran od doma, družine in prijateljev. Novih prijateljev v novem kraju nisem spoznala prav dosti, saj so mi večino časa vzeli otroci, služba in skrb za dom. Ker je bil bivši partner brezposelen sem v času trajanje veze vzela velik kredit, da smo kupili hišo,ki obremenjuje več kot pol moje plače.
Pred dvemi leti sem spoznala moškega, ki je čisto drugačen od mojega bivšega partnerja, je ljubeč, skrben, rad je doma, skrbi za dom, pozoren je do mene. Najprej sva se družila samo kot prijatelja po enem letu pa je najina veza prerasla v nekaj več. Med tem so odnosi doma postali nevzdržni, bilo je tudi nasilje nad mano in otroki, za kar podala tudi kazensko ovadbo. Tako sem se pred dobrim letom odločila, da grem stran, najela sem majhno stanovanje in se odselila. Takrat pa se je moja drama šele začela. Partner je vzel enega otroka, katerega nisem videla nekaj mesecev, po posredovanju CSD-ja in policije smo zadevo uredili. Po odhodu sva s partnerjem podpisala sporazum, glede delitve premoženja, sporazum je v korist bivšega partnerja, vendar sem se strinjala z vsem, samo, da lahko normalno zadiham, vendar je pogojeval, da predno se reši premoženje, da želi imeti urejeno še skrbništvo glede otrok, dogovorila sva se za deljeno skrbništvo,saj mi ni pripravljen dati niti centa za otroka. Ker moram nekako urediti svoje premoženjsko stanje, kar pomeni, da partner prevzame kredit in mi da nek manjši znesek, da lahko pridem do majhnega lastnega stanovanja, sem pristala na deljeno skrbništvo, čeprav vem, da to za otroke ni najboljše. Ko pridejo od partnerja večkrat jokajo, so razdražljivi, najmlajši vztrajno zatrjuje, da ne želi več tja. Veliko jih pazi tašča.
Z novim partnerjem sva medtem postavila novo vezo, veliko mi pomaga pri financah, je ljubeč. Poleti sva se odločila, da ga predstaviva tudi otrokom, otroci so ga kar dobro sprejeli, dokler ni za njega zvedel bivši partner. Ta ga ves čas blati, daje v nič, grdo govori o njem. Tako, da otroci pridejo čisto napumpani od njega, da ga ne želijo več videti, da je on kriv, da nisva več skupaj ipd.
Bivši partner me ves čas od kar sem odšla kliče, pošilja smse, da želi, da se vrnem, da razume moj ovinek v življenju, da me ima rad, da sem njegova sanjska ženska, da ne more brez mene...da se bodo vse stvari uredile, če se vrnem, da se je pripravljen potruditi za mene, da se je spremenil...da želi družino, da se otroci želijo družino, da ima mene in otroke najrajši na svetu. Jaz njegovim besedam ne verjamem, saj oseba, ki ima nekoga rada, ne dovoli, da le ta živi v enosobnem stanovanju, komaj pride iz meseca v mesec, medtem, ko on biva v veliko hiši, hodi na drage počitnice, vozi drag avto.
Ne vem, več kot 2 leti je že od kar je najina veza razpadla, več kot eno leto živim že stran od njega, on pa se noče, se ne more sprijazniti s situacijo. Zdi se mi, da noče rešiti stvari glede delitve premoženja tudi zaradi tega, ker je to še edina vez z mano, zdi se mi, da ko bova tudi to uredila, da bo izgubil še zadnji košček mene.
Ne vem, kako naj ga prepričam, da naj začne razmišlajti drugače, da je najina zgodba zaključena, kako naj ga prepriča, da ni dobro za otroke, da grdo govori o meni in mojem novem partnerju, da ni dobro, da so razdvojeni in da ne smejo misliti s svojo glavo...poskušala sem s pogovorom, vendar ne prideva nikamor...vedno dobim enak odgovor, sama si tako hotela, sama si kriva za vse, če se vrneš, se bo vse uredilo...včasim imam občutek, da se ta moja kalvarija, ne bo nikoli končala.

Popolnoma razumljivo je, da se ti zdi, kot da se ta kalvarija nikoli ne bo končala. Naredila si pogumen korak, odšla iz toksičnega odnosa, poskusila z otroki vzpostaviti novo življenje, a tvoj bivši partner tega ne more ali noče sprejeti.

Njegovo obnašanje – od manipulacije z otroki, blatenja tvojega novega partnerja, do obljub o spremembah in čustvenih pritiskov – so klasični vzorci nekoga, ki želi ohraniti nadzor. Tvoje občutke, da mu delitev premoženja služi kot način, da te še vedno drži "ujeto", verjetno niso daleč od resnice.

Kaj lahko storiš?
Postavi jasne meje

Če še nisi, mu jasno povej, da tvoja odločitev ni začasna, da se ne boš vrnila in da naj preneha s čustvenimi pritiski.
Če ne pomaga, zmanjšaj stike na minimum – komuniciraj samo glede otrok, po možnosti pisno (SMS, e-mail), da ostane sled zapisanega.
Zaščiti otroke pred manipulacijo

To je najtežji del. Ker jih napumpa z negativnimi informacijami, je pomembno, da jih ne siliš v nasprotno smer.
Otrokom (na njim razumljiv način) razloži, da imajo pravico do lastnega mnenja in čustev. Spodbujaj jih, naj povedo, kako se počutijo, ne da bi jih silila v eno ali drugo smer.
Če jokajo in nočejo k njemu, je morda vredno razmisliti o vključitvi strokovnjaka (npr. terapevta za otroke), da jim pomaga razumeti situacijo.
Prehitra uvedba novega partnerja?

Otroci so ga najprej lepo sprejeli, nato pa so jih njegove besede obrnile proti njemu. V tem primeru je pomembno, da ne siliš odnosa, ampak daš otrokom čas.
Pokaži jim s svojim ravnanjem, da je tvoj novi partner dober, ne poskušaj jih prepričati z besedami, ker so že "programirani", da nasprotujejo.
Pravna podpora

Če še nimaš pravnega zastopnika za delitev premoženja, ga poišči. Morda potrebuješ močnejšo pravno zaščito, da se stvari premaknejo hitreje.
Če je njegova manipulacija do otrok prehuda, razmisli o ponovnem posvetovanju s CSD ali pravnimi organi.
Emocionalna podpora zase

Po letih toksičnega odnosa, bo trajalo, da se psihično in čustveno zares osvobodiš. Včasih pomaga pogovor s strokovnjakom ali podpora ljudi, ki razumejo tvojo situacijo.
Ne dvomi vase – naredila si najboljše, kar si lahko, in ne nosiš odgovornosti za to, da tvoj bivši ne zna sprejeti realnosti.
Kdaj se bo to končalo?
Na žalost, ljudje, ki ne sprejmejo razhoda, lahko dolgo vztrajajo. Ampak vsak korak, ki ga narediš v smeri neodvisnosti (čustvene, pravne, finančne), zmanjšuje njegovo moč nad tabo. Sčasoma, ko bo videl, da nima več vpliva nate, bo moral popustiti.

Ne dovoli, da ti krade mir – postavi meje, zaščiti otroke in poskrbi zase.