Pozdravljeni!
Prosila bi za pomoč. Večkrat se mi dogaja, da ne morem dobro
vdihniti zraka. Postane me strah, da se bo kaj zgodilo. Imam tudi
slabe crne misli. To se mi je zacelo dogajati po očetovi smrti
lansko leto.
Prosila bi za kaksen nasvet kako odpraviti ali vsaj omiliti te
težave.
Ze vnaprej hvala za odgovor.
Lp, Vesna
Tesnoba
-
Nevenka
- spec. psihoterapije transakcijske analize
- Posts: 709
- Joined: Tue. 13.Apr.2010 18.04
- Location: Ljubljana
- Contact:
Re: Tesnoba
Pozdravljena, Vesna,
težave, ki jih navajaš, so pri anksioznosti zelo pogoste. Ljudje pogosto mislijo, da ne bodo mogli do konca vdihniti, da se bodo zadušili ali sploh nehali dihati. Nič od tega se ne more zgoditi. To je samo eden izmed pogostih znakov tesnobe. Verjetno je tega manj, ko si mirna. Slabe črne misli, kot jih imenuješ, so lahko prisilne, to pomeni, da se zdi, kot da moraš kar naprej misliti na nekaj slabega, ob tem pa čutiš tesnobo. Ena takšnih je lahko npr misel na samomor, kot bi nam nekaj prišepetavalo: "Kaj pa, če boš naredila samomor, kaj pa, če se vržeš tukaj dol, kaj pa, če na cesti zaviješ v levo...." Različic je ogromno, bistvo pa je, da nas te misli strašijo. Lahko pa so samo depresivne misli na temo, da smo slabi, ničvredni, nevredni ljubezni, življenja.... Te misli so povezane z depresivnim, žalostnim počutjem, neko melanholijo in praznino.
Vsega tega je navadno več, kadar je v našem življenju več stresa, včasih nas muči nekaj čisto drugega (služba, partnerski odnos...), nekaj, ob čemer čutimo nemoč, včasih jezo..., kaže pa se v obliki prisilnih obsesivnih misli na popolnoma drugo tematiko.
Kaj narediti? Kar se tiče težav z dihanjem, prav nič. Poskusi se ustaviti in osredotočiti na ta občutek. Opazuj ga, kot bi opazovala neko stvar iz razdalje, radovedno, neobremenjeno. Dovoli, da ne vdihneš do konca, dovoli občutku, da je. Navadno se že po nekaj minutah stvar umiri. To je sprejemanje občutkov. Čim manj se ukvarjaj s tem in preprosto sprejmi, da bo nekaj časa pač tako. Nič se ti ne more zgoditi, prav nič!
Kar se tiče misli, pa poskusi ugotoviti, kaj se dogaja v tvojem življenju. kaj te obremenjuje, kje čutiš nemoč, jezo, nemir. Zavedaj se, da so to samo misli, nek program, ki teče neodvisno od tebe in nima nobene povezave s tvojim resničnim razmišljanjem, s tem, kar si.
Mislim, da se bo počasi umirilo, če pa želiš, se lahko tudi oglasiš pri meni na kakšni terapiji - v živo v Ljubljani ali na Bledu, ali online.
Vse dobro ti želim
Nevenka
težave, ki jih navajaš, so pri anksioznosti zelo pogoste. Ljudje pogosto mislijo, da ne bodo mogli do konca vdihniti, da se bodo zadušili ali sploh nehali dihati. Nič od tega se ne more zgoditi. To je samo eden izmed pogostih znakov tesnobe. Verjetno je tega manj, ko si mirna. Slabe črne misli, kot jih imenuješ, so lahko prisilne, to pomeni, da se zdi, kot da moraš kar naprej misliti na nekaj slabega, ob tem pa čutiš tesnobo. Ena takšnih je lahko npr misel na samomor, kot bi nam nekaj prišepetavalo: "Kaj pa, če boš naredila samomor, kaj pa, če se vržeš tukaj dol, kaj pa, če na cesti zaviješ v levo...." Različic je ogromno, bistvo pa je, da nas te misli strašijo. Lahko pa so samo depresivne misli na temo, da smo slabi, ničvredni, nevredni ljubezni, življenja.... Te misli so povezane z depresivnim, žalostnim počutjem, neko melanholijo in praznino.
Vsega tega je navadno več, kadar je v našem življenju več stresa, včasih nas muči nekaj čisto drugega (služba, partnerski odnos...), nekaj, ob čemer čutimo nemoč, včasih jezo..., kaže pa se v obliki prisilnih obsesivnih misli na popolnoma drugo tematiko.
Kaj narediti? Kar se tiče težav z dihanjem, prav nič. Poskusi se ustaviti in osredotočiti na ta občutek. Opazuj ga, kot bi opazovala neko stvar iz razdalje, radovedno, neobremenjeno. Dovoli, da ne vdihneš do konca, dovoli občutku, da je. Navadno se že po nekaj minutah stvar umiri. To je sprejemanje občutkov. Čim manj se ukvarjaj s tem in preprosto sprejmi, da bo nekaj časa pač tako. Nič se ti ne more zgoditi, prav nič!
Kar se tiče misli, pa poskusi ugotoviti, kaj se dogaja v tvojem življenju. kaj te obremenjuje, kje čutiš nemoč, jezo, nemir. Zavedaj se, da so to samo misli, nek program, ki teče neodvisno od tebe in nima nobene povezave s tvojim resničnim razmišljanjem, s tem, kar si.
Mislim, da se bo počasi umirilo, če pa želiš, se lahko tudi oglasiš pri meni na kakšni terapiji - v živo v Ljubljani ali na Bledu, ali online.
Vse dobro ti želim
Nevenka