pomoč

[Karmen]

Pozdravljeni!

Imam težave, ki se mi vlečejo že mesce in mesce in res mi bi koristila pomoč, ker zaradi tega res trpim. Stara sem 20 let in s fantom sva skupaj že dobre 2 leti. Zadnje mesece imava veliko težav in večinoma je moja krivda. Včasih se razumeva zelo dobro, včasih pa ne. Zadnje čase se spreva zaradi malenkosti ali neumnosti, ki jo naredim jaz in fant se zaradi tega razjezi. Problem skušam rešiti tako, da bi se pogovorila, ampak se v tistem stanju ne morem pogovarjati. V sebi imam mešane občutke, kot da sem jaz naredila vse narobe, počutim se krivo, jezno nase, žalostno in ranljivo. Vse to poslabša jeza mojega fanta, zaradi česar se počutim ogroženo in me je strah njegove reakcije. Zaradi tega postanem tiha in nevem kaj reči. Bolj kot me fant prepričuje, da naj se z njim o tem pogovarjam in je hkrati jezen, bolj se zapiram vase. Planem v jok, včasih dobim panične napade, začnem se tresti in slabo dihati. Kmalu se fant pomiri, ampak pogovarjati se o tem ne moreva, ker sem že v takem stanju, da bi se najraj '' vgreznila v zemljo''. Prej takih težav nisva imela, ampak zadnje čase nastanejo prepiri, zaradi katerih se počutim tako krivo, da se o tem ne morem pogovarjati. Fant me večkrat posluša in mi skuša pomagati, vendar težko brzda svojo jezo in njegove besede me bolijo. Večkrat sva se pogovarjala o tem, vendar me ne razume. On misli, da to ni nič posebnega in da me bo minilo. Ampak dogaja se večkrat na mesec in trpim zelo. Nevem kaj naj naredim. Zelo lepo bi prosila za pomoč.

Lp Karmen

[Nevenka]

Pozdravljena, Karmen, temu, kar se vama s fantom dogaja, včasih rečemo psihološke igre. Gre za neke vzorce v odnosu, ki se ves čas ponavljajo in znajo biti hudo naporni. Teh vzorcev se delno zavedamo, včasih si na začetku prepira ali "igre" rečemo: "O, ne, že spet se to dogaja", ampak se zdi, kot da ne znamo drugače in spet nadaljujemo tako kot navadno. Na koncu take igre ali prepira se oba "igralca" ali partnerja počutita slabo, nemočno in v bistvu ne vesta čisto dobro, kaj se jima dogaja. Te igre se praviloma niso začele v odrasli dobi, ampak smo jih mi ali naši starši preigravali že v našem otroštvu. Vsekakor pa rešitev obstoja, čeprav je treba vse skupaj pogledati malo pod drobnogledom.

Nekaj predlogov: Npr. ko začutiš, da bi se morala pogovoriti, pa tega takrat ne zmoreš, preprosto povej, da rabiš malo časa in da se bosta pogovorila kasneje. Mogoče je še bolje, če se o tem, kar se vama dogaja, pogovorita enkrat v miru, ko ni čustvene napetosti, ko sta oba dobre volje. Malo razmisli, kaj bi takrat, ko praviš, da narediš nekaj narobe, potrebovala od svojega fanta. Kako bi moral reagirati, da bi ti bilo dobro? Tudi njega vprašaj, kaj si želi od tebe takrat? Nekdo od vaju namreč mora to igro prekiniti in narediti na začetku, še preden se igra do konca razvije, nekaj popolnoma drugače kot navadno, da preseneti in na nek način šokira drugega. Npr. namesto pregovarjanj in razlage samo objame drugega in mu kaj lepega pove...

Toliko na kratko, ker je težko v nekaj vrsticah analizirati vajine konflikte in svetovati kaj uporabnega, zato te vabim, da se nam, če imaš čas, pridružiš na naši brezplačni skupini za pomoč pri depresiji in anksioznosti, kjer veliko delamo tudi na odnosih. Urnik in lokacijo srečanj najdeš pod "aktualno".

Želim ti prijeten in miren dan z veliko sončka
Nevenka