Stran 1 od 1

Osamljenost, občutek da te nihče ne mara, brez prijateljev

OdgovorObjavljeno: sob. 25.mar.2017 11.45
SSS
Pozdravljeni!
Prihajam iz Maribora. Stara sem 21let.
Že 4 leta se zavedam, da moje najstniško življenje predstavlja samo jeza, zamera in občutki krivde. Po mnogih pogovorih s psihologinjo sem prišla do zaključka, da se lahko človek spremeni, če le to hoče. Osamljenost prežene s tem, da stopi iz svoje "cone udobja". Kaj nam pomagajo jeza, občutki krivde, perfekcionizem? Prišla sem do točke, ko sem se začela zavedati, da moram začeti živeti, kot se spodobi in ne biti cele dneve zaprta v svopji sobi, se jokcati in čakati na princa na belem konju, prijatelje in družbo. . Spoznala sem, da se je treba za vse v življenju borit. In ker nočem, da grejo najstniška leta mimo mene brez družbe, novih izkušenj, skratka življenja samega, sem se odločila za objavo teme. Želela bi si, da bi se združili osamljeni ljudje, ki se ne zavedamo kako lepo je v resnici življenje, zatadi naših nerealnih predstav in misli. Ker imam sama ta problem, mislim, da bi lahko pomagala nekomu z podobno težavo preko druženja, saj bi razumela kaj le ta doživlja. Torej če imaš tudi ti grde misli, se počutiš ničvrednega, brez osebe, kateri se lahko zaupaš , mi piši. Rada bi pomagala in spremenila ta perfektni svet, ki ne obstaja in želim, da začnemo življenje živet kot ga je treba. Ker verjamem, da mi bo to uspelo s skupino ljudi, vas prosim, da mi pišete in da se povežemo, si pomagamo ter preprosto začnemo živeti. :) :)

p.s. Odgovori na temo, ker emailov ne dobivam.

Re: Osamljenost, občutek da te nihče ne mara, brez prijateljev

OdgovorObjavljeno: tor. 8.avg.2017 23.59
mentalist
Zdravo SSS. Res se me je dotaknila tvoja objava, Mislim, da imava skoraj identični problem . Res, ko sem bral tvoj post se mi je zdelo ko da sam sebe poslušam. Sicer pišem malo vinjen in se opravičujem za vse nepravilnosti, ki jih bom napisal ampak vse je iz srca. Vse kar si napisala je res. Jeza,socialna fobija mi že res najedata. Jeze in žalosti imam že "poun kufer". Mislim, da je že skrajen čas, da naredim prvi korak k izboljšanju. Menim, da je prvi korak ta, da spoznam "sebi podobne ljudi" s katerimi se lahko normalno pogovorim o tej temi. Zato vabim vse ljudi, ki jih ta socialna fobija žre, da se nama s SSS pridružijo in vsaj povejo svoje mnenje. Lahko sem mi javite in bomo skupaj prebrodili ta velik problem morda se celo dobimo na kakšni pijači, kar mislim, da bo za vse nas velik korak naprej. Meni je dosti osamljenosti in žalosti. Če ste tudi drugi istega mnenja odgovorite in SKUPAJ bomo rešili te probleme. Za zaključek naj napišem še samo to, da mi "drugačni bomo zmagali če se združimo". JEB** socialno fobijo in žalost.
Lep pozdrav vsem borcem in upam ,da se s kom še srečamo
Iskren pozdrav še SSS, ki je odprla to temo in RESPECT za pogum. :žleht:

Re: Osamljenost, občutek da te nihče ne mara, brez prijateljev

OdgovorObjavljeno: čet. 30.nov.2017 1.02
ime24
Jaz se popolnoma najdem v teh zapisih. Če je kdo za klepet, naj mi piše na ZS. :)

Re: Osamljenost, občutek da te nihče ne mara, brez prijateljev

OdgovorObjavljeno: sr. 17.jan.2018 15.22
Sanja
Pozdravljeni.

Kot vidim ste dobro začeli, nato pa nič od tega, ali pa jaz ne znam uporabljati interneta :)
Že dolgo časa razmišljam o skupini fobijcev in fobijk..
Ima sina, ki ima to sakramensko fobijo in sameva in sameva. Hvaležen je že, če nekdo odigra z njim šah po internetu...
Sin je star 24..igra kitaro, klavir...šah...občasno kakšne igre...
Nima poguma pisati po forumih, ker se boji poraza...
Sem mam, ampak ni mamin sinko..
Pišem, ker imam ogromno znanja glede fobije in tako dalje...
Včasih se vprašam...kje ste?
sanja.preseren@gmail.com