Osamljenost, občutek da te nihče ne mara, brez prijateljev
Objavljeno: sob. 25.mar.2017 11.45
Pozdravljeni!
Prihajam iz Maribora. Stara sem 21let.
Že 4 leta se zavedam, da moje najstniško življenje predstavlja samo jeza, zamera in občutki krivde. Po mnogih pogovorih s psihologinjo sem prišla do zaključka, da se lahko človek spremeni, če le to hoče. Osamljenost prežene s tem, da stopi iz svoje "cone udobja". Kaj nam pomagajo jeza, občutki krivde, perfekcionizem? Prišla sem do točke, ko sem se začela zavedati, da moram začeti živeti, kot se spodobi in ne biti cele dneve zaprta v svopji sobi, se jokcati in čakati na princa na belem konju, prijatelje in družbo. . Spoznala sem, da se je treba za vse v življenju borit. In ker nočem, da grejo najstniška leta mimo mene brez družbe, novih izkušenj, skratka življenja samega, sem se odločila za objavo teme. Želela bi si, da bi se združili osamljeni ljudje, ki se ne zavedamo kako lepo je v resnici življenje, zatadi naših nerealnih predstav in misli. Ker imam sama ta problem, mislim, da bi lahko pomagala nekomu z podobno težavo preko druženja, saj bi razumela kaj le ta doživlja. Torej če imaš tudi ti grde misli, se počutiš ničvrednega, brez osebe, kateri se lahko zaupaš , mi piši. Rada bi pomagala in spremenila ta perfektni svet, ki ne obstaja in želim, da začnemo življenje živet kot ga je treba. Ker verjamem, da mi bo to uspelo s skupino ljudi, vas prosim, da mi pišete in da se povežemo, si pomagamo ter preprosto začnemo živeti.
p.s. Odgovori na temo, ker emailov ne dobivam.
Prihajam iz Maribora. Stara sem 21let.
Že 4 leta se zavedam, da moje najstniško življenje predstavlja samo jeza, zamera in občutki krivde. Po mnogih pogovorih s psihologinjo sem prišla do zaključka, da se lahko človek spremeni, če le to hoče. Osamljenost prežene s tem, da stopi iz svoje "cone udobja". Kaj nam pomagajo jeza, občutki krivde, perfekcionizem? Prišla sem do točke, ko sem se začela zavedati, da moram začeti živeti, kot se spodobi in ne biti cele dneve zaprta v svopji sobi, se jokcati in čakati na princa na belem konju, prijatelje in družbo. . Spoznala sem, da se je treba za vse v življenju borit. In ker nočem, da grejo najstniška leta mimo mene brez družbe, novih izkušenj, skratka življenja samega, sem se odločila za objavo teme. Želela bi si, da bi se združili osamljeni ljudje, ki se ne zavedamo kako lepo je v resnici življenje, zatadi naših nerealnih predstav in misli. Ker imam sama ta problem, mislim, da bi lahko pomagala nekomu z podobno težavo preko druženja, saj bi razumela kaj le ta doživlja. Torej če imaš tudi ti grde misli, se počutiš ničvrednega, brez osebe, kateri se lahko zaupaš , mi piši. Rada bi pomagala in spremenila ta perfektni svet, ki ne obstaja in želim, da začnemo življenje živet kot ga je treba. Ker verjamem, da mi bo to uspelo s skupino ljudi, vas prosim, da mi pišete in da se povežemo, si pomagamo ter preprosto začnemo živeti.
p.s. Odgovori na temo, ker emailov ne dobivam.