Stran 1 od 1

Težave pri iskanju nove sluzbe

OdgovorObjavljeno: čet. 7.jun.2018 20.52
Slomincicamodra12
Pozdravljeni

Sploh ne vem kako bi začela. Stara 37 let. Vse imam narejeno le še nova služba mi manjka. Redno se prijavljam na razpise, vendar nič. Naj povem, da sem prej bila nezaposlena in sem se zdravila zaradi anksoznosti. Službo trenutno imam. Anksoznost se je nekoliko zmanjšala, vendar se mi zadnje čase spet dogaja da dozivim napade panike. To me seveda zelo izčrpa. Trudim se jih prikriti. Največkrat se mi pokažejo v obliki zmedenosti, padec koncentracije, povecan utrip srca ali pa ko rečem nekaj čudnega. To me zelo prizadene. Zgleda kot, da ne znam razmišljati. Zdi se mi kot, da mi anksioznost nadzira življenje. Rada delam z ljudmi in po domače rečeno gre na živce že vse to. Že leta se vrtim v krogu. Nikakor da napredujem.
Za sproščanje uporabljam jogo, ki mi tudi do nekatere mere zelo pomaga. Trudim se biti optimistična, vendar ne vem. Družbe zaradi narave dela nimam veliko, eno prijateljico ki me razume, a je nočem obremenjevati vedno. Vidiva pa se bolj redko zaradi obveznosti.
priznam, da me je strah prihodnosti, ker se vedno delam za minimalno plačo. Stroški so vsak dan večji. Rada bi šla na svoje, ampak za to rabim večjo plačo. Počutim se ujeto v življenju. Okrog mene vidim kako ostali napredujejo. V bistvu me je sram, ker se v življenju nisem bolje znašla. Napadi panike pri tem ne pomagajo in me le še bolje obremenjujejo. S

Opravičujem se zaradi nekoliko zmedenega pisanja, vendar sem si morala dati duška.

Lep pozdrav

Re: Težave pri iskanju nove sluzbe

OdgovorObjavljeno: sob. 9.jun.2018 17.52
Nevenka
Pozdravljeni,

napadi panike in anksioznost so precejšnja nadlega, ki nam lahko močno poslabša kvaliteto življenja. Napisali ste, da ste se zdravili zaradi anksioznosti. Ste jemali zdravila, hodili na psihoterapijo? Iz sporočila sem zaznala, da se napadov panike še vedno bojite oz. se bojite, da bi nekdo videl, kaj se dogaja z vami. Kadar želimo to dogajanje prikriti, se simptomi skoraj vedno povečajo. Vam je že kdaj kdo rekel, da ste takrat čudni oz. je opazil, da se nekaj čudnega dogaja z vami? Navadno namreč se nam na ven nič ne vidi, znotraj pa seveda vre. Dobro bi bilo, da imate za tak primer pripravljen nek izgovor, npr.: "Danes se malo slabo počutim, mogoče bom zbolela..." , nekaj takega, kar vam ne bo težko povedati. Pomembno je namreč, da se sami razbremenite tega strahu, da bo kdo kaj opazil. Tako vam bo lažje in boste bolj sproščeni, kar pa bo pomenilo tudi manj težav z anksioznostjo.

Vidim, da se precej obremenjujete s tem, kar ste oz. niste dosegli. To je verjetno tudi eden izmed sprožiteljev vaših težav. Kako bi bilo, ko bi za nekaj časa malo sprejeli svojo situacijo in si ne bi očitali, kako nikamor ne napredujete.
Pravite, da vam napadi panike pri vašem naprezanju za boljšo situacijo ne pomagajo, jaz mislim, da je obratno. Napadi panike so posledica vašega načina razmišljanja o vaši situaciji in neprestanega pritiska nase in očitkov sami sebi. Kaj ko bi postali malo bolj prijazni in nežnejši do sebe? Kaj, ko bi si rekli, da je ta trenutek vse, tako kot je treba, nič vam ni treba, imate sicer minimalno plačo, ampak jo imate, in tudi to je nekaj. Mislim, da rabite malo popustiti pritisk, pa bo tudi panika manjša.

Vse dobro vam želim
Nevenka