Psihoterapija forum

hejla verjetno ze moje ime na forumu govori samo zase, nevem zakaj ampak srecuje. se z napadi tesnobe. izgledajo priblizno takole zacne se z neprijetnimi obcutki v nogah kot da v njih izgubljam moc, potem strah in misli kaj je z mano narobe, pa beprijeten obcutek v ustih, ki ga neznam popolnoma opisat. ze drugi mesec jemljem asentro moje stanje je veliko bolse pa vseeno me ob takih trenutkih tesnobe skrbi. ponavadi mi takrat pomagajo bachove pastile in metin caj... bo moj strah sploh kdaj izginil? vsakic ko me napad preseneti pomislim na najhuje na kaksno boleze... taki neprijetni obcutki me takrat spreletavajo! bi lahko kdo podobno izkusnjo delil z mano? ali pa kaksna spodbudna beseda tudi nebi bila odvec:))
se vam ze vnaprej zahvaljujem

Pozdravljeni,

soočate se z enim izmed pogostih znakov anksioznih motenj, občutkom šibkosti v nogah in posledično s strahom. Verjetno so se vam ti občutki že velikokrat ponovili. Če malo pomislite za nazaj, lahko verjetno ugotovite, da se vedno zgodi bolj ali manj enako, naprej začutite neprijetne občutke v nogah, čuden občutek v ustih, potem misel, kaj se dogaja in vzporedno strah. To nekaj časa traja in potem vse skupaj izzveni, ostaja pa strah in pričakovanje, kdaj se bo ponovilo.

Anksiozni občutki so najhujši na začetku, ko še ne vemo, kaj nam je, počasi se jih navadimo in ko globoko v sebi začutimo, da smo varni in da se nam nič ne bo zgodilo, občutki počasi začnejo odhajati. Telo vedno odreagira z zamikom. Najprej se je torej potrebno znebiti strahu in ponotranjiti misel, da se nam nič ne bo zgodilo. Potem pa bo še nekaj časa trajalo, lahko tudi več mesecev, da bodo tudi občutki izginili. Pomagajo tudi različne tehnike, s katerimi se oddaljimo od misli, da se nam bo nekaj zgodilo. Zavedati se je namreč potrebno, da je to samo misel, ki nas je prešinila.

Antidepresivi težave omilijo, ozdravijo pa jih ne, slej ko prej se je potrebno z njimi soočiti, simptome sprejeti, se naučiti plavati z njimi in obenem spreminjati tudi vzorce vedenja, mišljenja in čutenja, ki so nas do sem pripeljali. Navadno gre tu za našo zahtevnost do sebe, želimo delati hitro, dobro, biti prijazni do vseh... Včasih pa gre tudi za strah pred tem, da bomo zboleli za kakšno usodno boleznijo ali da se nam bo zgodilo kaj strašnega.

Miren in lep dan vam želim
Nevenka