Stran 1 od 1

derealizacija in depersonalizacija

OdgovorObjavljeno: čet. 7.jul.2022 18.45
Vali
zdravo, prosila bi za pomoč. Stara sem 18 let in imam čudne težave. Brskala sem po netu in po mojem je to derealizacija. Naenkrat se mi zdi vse čudno in ko da se to ne dogaja meni. Kot da to nisem jaz, ko se gledam v ogledalo. Ves svet je čuden, jaz sem čudna... ful me je strah. To pride pa pol hitro mine, najhujše je zjutraj ali v šoli, če sem živčna. Včasih je kot da gledam sama sebe od zunaj ali pa od znotraj, ne znam opisati, samo res me je strah. Včasih me tudi tišči v prsih in vrti se mi. Vse se je začelo na koncu šole, ko sem imela popravca iz matematike. naredila sem, ampak en dan zatem se mi je to začelo dogajati. Ne upam si k psihiatru, kaj če bo rekel da sem nora. Pomagajte mi, prosim.

Re: derealizacija in depersonalizacija

OdgovorObjavljeno: ned. 10.jul.2022 18.38
Nevenka
Pozdravljena na našem forumu. Postavila si zanimivo vprašanje, v katerem se bo verjetno našel še kdo.

Prav gotovo nisi "nora", tvoj strah je odveč. Depersonalizacija in derealizacija sta zelo naporna občutka, doživljanje je res nenavadno in težko ga razložimo nekomu, ki tega ni nikoli doživljal. vsekakor pa je popolnoma nenevarno. Velikokrat se pojavi po kakšnem stresu, v tvojem primeru verjetno po popravnem izpitu. Ti občutki bi najbrž sami počasi izzveneli, če se jih ne bi ustrašili, tako pa s strahom ustvarjamo dodaten stres in jih vzdržujemo oz. nehote prispevamo k temu, da postajajo še močnejši. Vedeti moraš, da se ti nič ne more zgoditi ne glede na to, kako čudno bo tvoje doživljanje. Dobro bi bilo, da bi takrat preusmerila svoje misli na kaj praktičnega ali si dala kakšno miselno nalogo. Lahko npr šteješ od 98 nazaj do 56 ali kaj podobnega. Priporočljivo je tudi telesno gibanje, ki je dovolj intenzivno, da se telo utrudi in s tem se velikokrat pomiri tudi naše doživljanje. Priporočam ti terapijo, predvsem zato, da premagaš strah pred temi občutki in se spoznaš s tehnikami, ki tukaj pomagajo. Če pa ti bodo ti občutki in misli res preprečevali vsakodnevno normalno življenje, bi bilo dobro obiskati psihiatra, da ti predpiše kakšno zdravilo, s katerim ti bo lažje.
Predvsem pa se zavedaj, da tvoje težave niso nič, kar se ne bi dalo pozdraviti in niti slučajno niso večne. Potrebuješ pa nekaj potrpežljivosti in volje za delo na sebi. vse bo še dobro.

Veliko poguma
Nevenka