anksioznost zaradi dojenja
Objavljeno: pon. 10.feb.2020 12.31
Pozdravljeni,
pred enim mesecem sem rodila in imam čudovito zdravo deklico. Zapletlo pa se je z dojenjem. Že na začetku ni hotela preveč pridno piti pri meni, kar obračala se je proč, sklepala sem, da najbrž nimam dovolj mleka. Zelo sem se trudila, počivala kolikor se je dalo, veliko pila, zdravo jedla, naredila vse, kar so mi svetovali, pa še vedno ni boljše. Dodajamo ji mleko po steklenički, dojenje pa še vedno ne gre. Zelo sem obupana, saj sem si vedno želela dojiti in s tem punčki omogočiti, da dobi čim več zdravih in obrambnih snovi z mojim mlekom. Vse povsod piše, da se treba dojiti, da se moraš maksimalno potruditi, meni pa ne gre, pa čeprav dam vse od sebe. Mleko si tudi črpam, pa načrpam zelo malo. Utrujena sem že od tega, živčna in sploh ne uživam več z dojenčico. Dojenje mi je prava nočna mora, ves čas se samo sekiram.
Na vseh forumih je polno nasvetov, kako se potruditi, jaz pa dobivam vedno večji odpor do tega. Začele so se mi stalne tesnobe, tišči in boli me v prsih, ne morem spati, glava me boli, srce mi nepravilno bije, zadnjič pa sem mislila, da bom padla skupaj, ker sem začutila strašno omotico. Zdaj se bojim še tega in postajam prava živčna razvalina.
Kaj naj? lepo prosim za pomoč, ker tako ne gre več naprej...
obupana mamica
pred enim mesecem sem rodila in imam čudovito zdravo deklico. Zapletlo pa se je z dojenjem. Že na začetku ni hotela preveč pridno piti pri meni, kar obračala se je proč, sklepala sem, da najbrž nimam dovolj mleka. Zelo sem se trudila, počivala kolikor se je dalo, veliko pila, zdravo jedla, naredila vse, kar so mi svetovali, pa še vedno ni boljše. Dodajamo ji mleko po steklenički, dojenje pa še vedno ne gre. Zelo sem obupana, saj sem si vedno želela dojiti in s tem punčki omogočiti, da dobi čim več zdravih in obrambnih snovi z mojim mlekom. Vse povsod piše, da se treba dojiti, da se moraš maksimalno potruditi, meni pa ne gre, pa čeprav dam vse od sebe. Mleko si tudi črpam, pa načrpam zelo malo. Utrujena sem že od tega, živčna in sploh ne uživam več z dojenčico. Dojenje mi je prava nočna mora, ves čas se samo sekiram.
Na vseh forumih je polno nasvetov, kako se potruditi, jaz pa dobivam vedno večji odpor do tega. Začele so se mi stalne tesnobe, tišči in boli me v prsih, ne morem spati, glava me boli, srce mi nepravilno bije, zadnjič pa sem mislila, da bom padla skupaj, ker sem začutila strašno omotico. Zdaj se bojim še tega in postajam prava živčna razvalina.
Kaj naj? lepo prosim za pomoč, ker tako ne gre več naprej...
obupana mamica