SRAM
Objavljeno: pet. 2.nov.2018 20.25
Pozdravljeni,
Obracam se na ta forum, ker mi je v tem trenutku edino to padlo na pamet, ko sem zacela brskati po sebi, svojih omejitvah, strahovih in sramu.
Cesa me je sram? Sebe. Svojega telesa, svojih misli o sebi.
Nisem vec prav mlada, Oz. Mladostno. Razen vizualno, vendar moja starost je, koliksna je, organi prav tako. Sem v 38 letu.
Imam sluzbo, sem neodvisna, zivim v najetem stanovanju in razmisljam o nakupu lastnega. Placa je dobra, sluzba je redna, izobrazba je 7.stopnja. Vec od Diplome nisem imela ambicij, mi doliploma zadostuje. To je bil moj cilj, to sem dosegla. To sem naredila, da bi starsem dokazala, da zmorem. To je bil skoraj glavni vzrok.
Ni bilo tezko.
Vizualno v dobrem stanju, ceprav nikoli nisem zadovoljna s seboj. Dobro, to je moj nacin od zmeraj.
Fanta nikoli nisem imela. Nisem upala. Sram, velik sram. Le kdo me bo hotel, poglej se kaksna si, so bili moji redni odmevi v glavi...
Sedaj se ljudje cudijo, me sprasujejo zakaj. Pac, tako sem se odlocila. Pika. Zmeraj isti odgovor. Pa se nisem! Strah in sram me odvrneta od fantov, sedaj se tudi ne spomnim prevec na njih. Res sem se navadila biti vecno samska. Stara devica. Spolnost mi tudi nikoli ni bila vsec. Zmeraj je bilo prisotno toliko res mocne fizicne bolecine, da so zame najvecji zmagovalci zivljenja ljudje, ki so nasli svojo drugo polovico, skupaj zivijo in imajo radi Spolnost, ki jim prinasa uzitke!! Kapo dol, moj poklon in vso obcudovanje. Jaz tega nisem sposobna.
Nikoli nisem bila delezna dotikov, objemov, pohval. Starsa sta bila stroga, zahtevna, bilo je veliko kazni, malo pohval. Sem se navadila. Bila sem miren otrok, nezahteven, nekonflikten, tih in zeloooooo ubogljiv.
Danes sem se zmeraj zelo tiha, Mirna, najraje sama, s svojimi obveznostmi, nerada v preveliki druzbi, raje v bolj mirnem, intimnem vzdusju.
Sedaj pa Mislim, da nekaj ni v redu z Mano. Povsod cutim strah in sram.
Kaj lahko naredim?
Hvala vsem, ki ste prebrali delcek moje zgodbe,
Lonna
Obracam se na ta forum, ker mi je v tem trenutku edino to padlo na pamet, ko sem zacela brskati po sebi, svojih omejitvah, strahovih in sramu.
Cesa me je sram? Sebe. Svojega telesa, svojih misli o sebi.
Nisem vec prav mlada, Oz. Mladostno. Razen vizualno, vendar moja starost je, koliksna je, organi prav tako. Sem v 38 letu.
Imam sluzbo, sem neodvisna, zivim v najetem stanovanju in razmisljam o nakupu lastnega. Placa je dobra, sluzba je redna, izobrazba je 7.stopnja. Vec od Diplome nisem imela ambicij, mi doliploma zadostuje. To je bil moj cilj, to sem dosegla. To sem naredila, da bi starsem dokazala, da zmorem. To je bil skoraj glavni vzrok.
Ni bilo tezko.
Vizualno v dobrem stanju, ceprav nikoli nisem zadovoljna s seboj. Dobro, to je moj nacin od zmeraj.
Fanta nikoli nisem imela. Nisem upala. Sram, velik sram. Le kdo me bo hotel, poglej se kaksna si, so bili moji redni odmevi v glavi...
Sedaj se ljudje cudijo, me sprasujejo zakaj. Pac, tako sem se odlocila. Pika. Zmeraj isti odgovor. Pa se nisem! Strah in sram me odvrneta od fantov, sedaj se tudi ne spomnim prevec na njih. Res sem se navadila biti vecno samska. Stara devica. Spolnost mi tudi nikoli ni bila vsec. Zmeraj je bilo prisotno toliko res mocne fizicne bolecine, da so zame najvecji zmagovalci zivljenja ljudje, ki so nasli svojo drugo polovico, skupaj zivijo in imajo radi Spolnost, ki jim prinasa uzitke!! Kapo dol, moj poklon in vso obcudovanje. Jaz tega nisem sposobna.
Nikoli nisem bila delezna dotikov, objemov, pohval. Starsa sta bila stroga, zahtevna, bilo je veliko kazni, malo pohval. Sem se navadila. Bila sem miren otrok, nezahteven, nekonflikten, tih in zeloooooo ubogljiv.
Danes sem se zmeraj zelo tiha, Mirna, najraje sama, s svojimi obveznostmi, nerada v preveliki druzbi, raje v bolj mirnem, intimnem vzdusju.
Sedaj pa Mislim, da nekaj ni v redu z Mano. Povsod cutim strah in sram.
Kaj lahko naredim?
Hvala vsem, ki ste prebrali delcek moje zgodbe,
Lonna