Stran 1 od 1

SRAM

OdgovorObjavljeno: pet. 2.nov.2018 20.25
Lonna
Pozdravljeni,

Obracam se na ta forum, ker mi je v tem trenutku edino to padlo na pamet, ko sem zacela brskati po sebi, svojih omejitvah, strahovih in sramu.

Cesa me je sram? Sebe. Svojega telesa, svojih misli o sebi.
Nisem vec prav mlada, Oz. Mladostno. Razen vizualno, vendar moja starost je, koliksna je, organi prav tako. Sem v 38 letu.

Imam sluzbo, sem neodvisna, zivim v najetem stanovanju in razmisljam o nakupu lastnega. Placa je dobra, sluzba je redna, izobrazba je 7.stopnja. Vec od Diplome nisem imela ambicij, mi doliploma zadostuje. To je bil moj cilj, to sem dosegla. To sem naredila, da bi starsem dokazala, da zmorem. To je bil skoraj glavni vzrok.
Ni bilo tezko.
Vizualno v dobrem stanju, ceprav nikoli nisem zadovoljna s seboj. Dobro, to je moj nacin od zmeraj.

Fanta nikoli nisem imela. Nisem upala. Sram, velik sram. Le kdo me bo hotel, poglej se kaksna si, so bili moji redni odmevi v glavi... :)
Sedaj se ljudje cudijo, me sprasujejo zakaj. Pac, tako sem se odlocila. Pika. Zmeraj isti odgovor. Pa se nisem! Strah in sram me odvrneta od fantov, sedaj se tudi ne spomnim prevec na njih. Res sem se navadila biti vecno samska. Stara devica. Spolnost mi tudi nikoli ni bila vsec. Zmeraj je bilo prisotno toliko res mocne fizicne bolecine, da so zame najvecji zmagovalci zivljenja ljudje, ki so nasli svojo drugo polovico, skupaj zivijo in imajo radi Spolnost, ki jim prinasa uzitke!! Kapo dol, moj poklon in vso obcudovanje. Jaz tega nisem sposobna.

Nikoli nisem bila delezna dotikov, objemov, pohval. Starsa sta bila stroga, zahtevna, bilo je veliko kazni, malo pohval. Sem se navadila. Bila sem miren otrok, nezahteven, nekonflikten, tih in zeloooooo ubogljiv.
Danes sem se zmeraj zelo tiha, Mirna, najraje sama, s svojimi obveznostmi, nerada v preveliki druzbi, raje v bolj mirnem, intimnem vzdusju.

Sedaj pa Mislim, da nekaj ni v redu z Mano. Povsod cutim strah in sram.

Kaj lahko naredim?

Hvala vsem, ki ste prebrali delcek moje zgodbe,

Lonna

Re: SRAM

OdgovorObjavljeno: pet. 2.nov.2018 22.34
Nevenka
Pozdravljena na našem forumu,

pozorno sem prebrala vaše sporočilo. Čeprav je napisano tako, kot bi želela poudariti samo dejstva in neko sprijaznjenje z usodo in življenjem, ki ga živite, se začutila vašo veliko stisko, razočaranje, celo nekakšen gnev do sebe.

Pravite, da sta bil starša stroga, ni bilo objemov, pohval, samo kritika in zahteve. Ni čudno, da čutite toliko sramu in se umikate pred življenjem. Za kaj takega nikoli nismo sami krivi. Otrok se vedno rodi s prepričanjem, da je vreden ljubezni tak kot je, potem pa je odvisno od njegovih staršev in najbližjih ter otrokovih izkušenj, koliko tega osnovnega prepričanja bo uspel ohraniti skozi življenje. Vam so žal zelo hitro dopovedali, da niste vredni ljubezni, da se morate za vse zelooo potruditi, garati, pa še potem niste veliko vredni, vsaj toliko ne, da bi se kakšen fant zanimal za vas.

In tako vam življenje nekako uhaja mimo vas, imate želje in potrebe po ljubezni, pa vse to nekako odrivate, ker vas je strah, da bi bolelo, da bi vedno znova dobili potrditev, da je res, kar si o sebi mislite, namreč, da niste dovolj dobri in vredni ljubezni. Lažje je živeti v samoti kot pa tvegati zavrnitev.

Kar vam želim povedati je, da niste sami krivi, da tako razmišljate, čutite in se umikate. Težko je in vrtite se v nekakšnem začaranem krogu svojih strahov in razmišljanj. Iz takega kroga se težko prebijemo sami, ker smo ujetniki lastnih misli, preprosto ne znamo drugače. Zato potrebujete pomoč v obliki psihoterapije. Vaše težave so rešljive, ni treba, da se tako počutite celo življenje, ste uspešna, izobražena in privlačna ženska in škoda bi bilo, da se zaradi občutkov strahu in sramu odpoveste svojim željam in da ne preizkusite življenja v vseh njegovih čarih in radostih.

Če želite, se oglasite pri meni na uvodnem razgovoru, da skupaj poiščeva pot iz vašega kroga vzorcev. Lahko me kontaktirate a mail: nevenka.breznik@siol.net.

Mirno noč vam želim
Nevenka

Re: SRAM

OdgovorObjavljeno: ned. 4.nov.2018 17.57
Lonna
Draga ga. Nevenka!

Hvala vam za izcrpen odgovor, in hvala, da razumete, ter se najbolj za to, ko pravite, da so stvari, taksne kot so, resljive, ter da ni potrebe, za kakrsno koli ujetost v lastne misli.

Me pa res zanima Kako izgleda Psihoterapija, ker sem tudi bolj introvertiran tip cloveka in se mi vcasih zdi vse OK, ceprav ni in ne znam pravilno izraziti kar me moti, ker so se mozgani toliko natrenirani kako skoraj brez bolecine "notranje trpeti", da vcasih ze tezko locim med obema mejama. Vcasih ljudje mislijo, da igram, vendar Mislim, da je toliko let tezko igrati, ali pa je to postal moj najvecji obrambni mehanizem... Se samo sebe sem ujela...

Nisem nedostopna, vsaj tako mislim, vendar imam tudi svoj obrambni oklep.

Moj najvecji Problem je ravno ta, da se fantje zanimajo zame, pokazejo naklonjenost, kar mi seveda prija, se lahko tudi podam v kaksno avanturo, ter pobegnem se preden bi se lahko Kaj zares razvilo. Izgovor vedno najdem, saj ga ni fanta, ki bi mu upala v obraz povedati, "grem, strah me je"...

Z veseljem bi premaknila tudi to mejo z vaso pomocjo, hvala.

Lep vecerni pozdrav,

Lonna

Re: SRAM

OdgovorObjavljeno: pon. 5.nov.2018 12.46
Nevenka
Pozdravljeni,

pri psihoterapiji introvertiranost ni problem in tudi ne rabite razmišljati, kako boste govorili o svojih težavah, samo prepustite se, naloga psihoterapevta je, da vas pelje skozi proces dela na sebi tako, da vam bo kar najbolj v pomoč.

Kar kontaktirajte me na mail, da se dogovoriva za termin.

Prijeten dan
Nevenka