Stran 4 od 4

Re: Moj čustveni dnevnik

OdgovorObjavljeno: sob. 21.dec.2013 11.49
venerinsin
juhu forum, juhej!!!!!

nekomu moram pisati, da se opomnim.
da ne pozabim.

spoznanje, da je edini način, kako preneham čustveno reagirati
na provokacije ljudi v moji bližini, ki stalno
pritiskajo na moje točke, ta, da preneham bežati pred njimi,
ker je že to reakcija, ampak da preprosto ne reagiram več.
s tem si bom pridobil nazaj moč.
prenehati moram hrepeneti po starih časih, ker izgubljam moč zdaj.

skos mam občutek, da nimam moči, da sem jo izgubil.
živel sem pol leta sam s seboj, čeprav sem imel težke trenutke, je bila v meni
neka moč, spoštovanje.
zakaj tega zdaj nimam več? sej mogoče imam, sam se je poglobilo vse skupaj........
moči nimam za kak korak narediti zato, ker reagiram in me reakcije dolgoročno izčrpajo.
včeraj je tista kolegica pritiskala na točke, jaz sem iskal poti kako bi se temu izognil in
evo, na koncu sem bil utrujen, nezadovoljen...

lahka bi prenehal prelagati odgovornost, krivdo za moje počutje drugam.
ko sem sam, se tega dobro zavem in tako dobim moč, da nekaj naredim.
ko pa pridem med ljudi, ki pritiskajo name, pa naenkrat podzavestno mislim, da so oni
krivi, in se potem potiho kregam z njimi v svojih mislih, in sem tako vso moč, tisto notranjo,
iz trebuha, preložil ven iz sebe. in tako nič pametnega ne naredim. ne zapustim jih ali pa "objamem".
sem preprosti reagent. dobili so kar so želeli in tako ostajam del te nesrečne družbe.
hrepenim po tem, da bi se obdal s srečnimi ljudmi, ampak jih ne morem priklicati, ker porabljam moč
za reakcije.

dovolj je!!!!!
dovolj je mojih reakcij in ne ljudi, ki jih sprožajo.
on naj bojo,
meni ni treba reagirati.
lahko sem s seboj tudi ko pritiskajo in ne iščem strateške poti,
kako se v bodoče izmakniti taki situaciji.
ni moči v tem trenutku.

hvala, da sem lahk napisal in izlil
to kar me gloda zdej ko sem precej več med ljudmi.
vsakodnevno.
gloda me dejansko lastna "neumnost", lastno prelaganje odgovornosti.
to je to.

uživajte........
krasno je živeti v življenju, kjer prihajajo tako krasna spoznanja.
hvala jim.
hvala, da lahko pišem.

:skace:

Re: Moj čustveni dnevnik

OdgovorObjavljeno: sob. 21.dec.2013 14.03
venerinsin
Še o nečem bi rad govoril.
Nekdo mi reče, da sem egoist.
Večinoma ljudje temu verjamemo.
Primem misel in začnem delovati.
reagiram.
Zastavim si cilj, aha, moram postati boljši človek.
S svojim egoizmom ja škodujem mnogim ali vsaj najbližjim.
Evo in sem noter v družbenem kalupu.
To družba želi, da smo vsi isti.
Mogoče se zbunim, reagiram sem jezen.
In evo, sem spet v družbenem vplivu.
Hahahaha, to je res zabavno.
Karkoli narediš si noter.
V tem je trik.
Kot so rekli zenovski mojstri, če spregovoriš, dobiš 30 udarcev, če ne rečeš nič, dobiš 30 udarcev.
Hahahahaha.

Re: Moj čustveni dnevnik

OdgovorObjavljeno: sob. 21.dec.2013 15.53
venerinsin
zavedam se, da če pišem neumnosti, bo že življenje poskrbelo,
da bom zagledal resnico.

Zaupanje:

vidim, da me muči zaupanje pri odločitvah.
kadar se odločam za boleče izkušnje, za situacije,
ki privajajo do dolgotrajnih bolečin,
preneham zaupati sebi.
in to je zelo žalostno.
to je največji "greh" tega življenja,
vsaj zame, nezaupati sebi.
posledično so vsi odnosi skrhani.
če zaupam sebi, je vse prav.
če to izgubim, je vse katastrofa, sem nezaupljiv........

zaupanje začenjam čutiti, da je živa stvar...
da se skos spreminja, nadgrajuje, preizkuša, dopolnjuje......

Odnosi:
mislim, da me v odnosih najbolj muči to, ker mislim, da moram nekaj
dati, da moram biti ljubeč, pozoren, dovolj časa posvečati...........
in ko to začnem delati, je seveda neiskrenost......
in ko je neiskrenost, neham zaupat sebi.
in odnos se začne krhati...........
kako bi si oddahnil, ko bi vedel, da mi ni treba nič dati,
da znajo drugi zase poskrbeti, kot znam tudi sam...........
mogoče mislim, da so preveč krhki,
to je dejansko ponižujoče,..............
ko pa v moji glavi izgleda tako, kot da so krhki, da se ne znajdejo,
da jih boli, ko jim ne nudim dovolj pozornosti..........
hahaha, komedija, ne???

Odločitve:
Kaj, če res nimamo pravega vpliva na to kaj se bo zgodilo????
Kaj če je res vse nekako določeno???
Kdaj se bomo odrešli, kako???
Kaj če to ni od nas zares globoko odvisno,
lahko se trudimo, lahko se obrnemo v to smer,
toda ali res lahko mi kaj storimo??
Ali res ne moremo???

Re: Moj čustveni dnevnik

OdgovorObjavljeno: sob. 21.dec.2013 21.53
venerinsin
Bog daj mi moč, da se rešim vseh MORAM iz odnosa.
Moram biti na razpolago. Moram stati ob strani.
S tem ja ne dam človeku možnosti, da je sebi ob strani,
s tem omalovažujem njihovo moč, da imajo sebe radi.

Zdaj vem kaj vodi ta moram: strah.
Strah pred tem, da bi me zapustili, zavrnili, obsojali,
če ne dajem tega kar mislim, da moram.

Ampak, dragi moj, ne spet narediti neke vojne v sebi,
proti čemu se moraš boriti, pred čim se moraš zaščititi.....

Lahko noč forum

Re: Moj čustveni dnevnik

OdgovorObjavljeno: ned. 22.dec.2013 14.29
venerinsin
Jao jao.
Za vsako, ko nezavedno bežim, mi pobere vso moč.
Ko bežim pred čustveno bolečimi ljudmi.
zmanjka mi kreativnosti.

Re: Moj čustveni dnevnik

OdgovorObjavljeno: tor. 11.mar.2014 13.35
venerinsin
Rad bi spet pisal mal o čustvovanju na dolgo in široko. Sej vem, da jamranje ni kul,
pa te fore, ne mislim jamrat, rad pa pišem, ker se potem bolj zavedam in vidim širšo sliko.

Zdej sem v neki stiski, ker nekako kaže na to, da bom moral vikend, na katerem sem dolga leta živel sam, in samo tam, se čisto povezal z naravo, bila mi je uteha,,,,, zapustiti.
Sej mogoče je to dobr, vidim, da je kul ne bit vezan.
Kar me muči je to, da ne vem, kaj narediti, pa se mi zdi, da bi moral nekaj....
In muči me to, da je bil to edini prostor v mojem življenju, kjer sem se res počutil varnega.
Prvič v življenju sem se nekje počutil doma.
Kva zdej nardit....
Ne vem zakaj se tu ne morem počutiti varno, domače, kjer sem zdaj.
Mislim, da mi velik pomeni, da je nekaj moje.
da lahko posvoje urejam.