Stran 2 od 2

Re: Zakaj ne zaupam moškim

OdgovorObjavljeno: ned. 3.nov.2013 8.05
HORTENSIJA
Hvala za "pogojno" ;) povabilo,no če se boste kdaj znašli na našem koncu , se pa le oglasite. Dobrih nasvetov nikoli ni preveč :)
Hortensija

Re: Zakaj ne zaupam moškim

OdgovorObjavljeno: pon. 4.nov.2013 11.51
metu
Pozdravljeni Hortensija!

Verjamem, da obstaja tudi veliko samostojih moških, ki se zavedajo, da imajo tudi ženske svojo voljo in pravico do svobode. Moj je že eden takih. Moram pa reči, da sem bila na začetku odnosa tudi sama precej "dojenček", bolj kot on. Ja, tudi on je bil, vendar je nehal nositi plenice, ker bi drugače najin odnos razpadel. Namreč imam mami, ki se me je držala kot klop, ko sem se začela dobivati s svojim sedanjim možem in ko sem me je še on hotel držati kot klop, enostavno ni šlo. Njegov ultimat otroka "Ali jaz ali tvoja mami" bi odbrodil negativen rezultat. Tega se je zavedal In tako je moral odrasti, se me nehati oklepati, če ni hotel izgubiti odnosa. No, ko je on enkrat odrasel, sem se morala pa še jaz odtrgati od njega. Tako da sva zdaj dve odrasli osebi v odnosu. Pustiva drug drugemu svobodo in preživiva tudi dosti prostega časa skupaj.

Ne vem, po kakšnih kriterijih iščete moškega, Hortenzija. Jaz vem, da sem iskala takega, ki ne živi pri mami in ima že službo. Že na samem začetku mojega iskanja so odpadli vsi "dojenčki", ki živjo še v materinem naročju in sesajo mleko. Je tudi tvoje iskanje naravnano v podobno smer kot moje? In v povezavi s tem še ena misel. Vaš oče mi deluje kot en dojenček. Psihološke knjige govorijo, da si bo deklica v odraslosti poiskala moškega, ki je tak kot je bil njen oče, fant pa si bo poiskal žensko, ki bo kot je bila njegova mati.

Lp, metu

Re: Zakaj ne zaupam moškim

OdgovorObjavljeno: pon. 4.nov.2013 17.37
HORTENSIJA
Pozdravljena metu, hvala za pisemce, izpoved svoje zgodbe in tvoje videnje mojega problema.
Res, oče(sicer že pokojni izubila sem ga zelo zgodaj pri svojih 23 letih)je bil navajen, da je bila mama doma ( ni bila v službi) in ga pedenala. Ko sem jo še kot otrok izgubila, si je čez leto dni oče našel drugo, ki pa ga ni pedenala, ker je bila poslovna ženska. Tako sem morala sama skrbeti tudi zanjo komaj pri 17 letih.Ja po eni strani je bil res dojenček, kot praviš.Posledično so se potem v mojem življenju nizali taki, ki so se držali za mamino krilo. Navajena sem bila, da sem jim bila jaz mati, partnerka...Sedaj, pa sem temu naredila konec, ker si zaslužim več. Tudi sama, bi rada kdaj "polizala skledo"!!
Hvala še enkrat, pozdrav
Hortensija

Re: Zakaj ne zaupam moškim

OdgovorObjavljeno: tor. 5.nov.2013 8.27
metu
Kar poslušajte svoje želje in potrebe. Le-te že vejo.
Sama izhajam iz družine, kjer je bil ati "copata", mami pa ta glavna. Kljub temu, da bi po Freudu morala ponoviti ta vzorec z svojim možem, se mi to upira. Da bi jaz komandirala on pa samo "Da, ljubica."... Zame pride v poštev moški, ki ima svojo voljo in zna postaviti meje ter reči ne. Ne vem, od kod sem pobrala te preference glede moških, ampak iz primarne družine zagotovo ne. Res pa je, da me po drugi strani moški, ki niso "copate" lahko tudi precej frustrirajo in mi vzbujajo občutke nemoči. To bo najbrž še vpliv starega vzorca, ko sem le bila navajena, da moški (ati) ni delal po svoje. Vendar bodo tudi te sledi prej ali slej splahnele zdaj ko se držim novega vzorca, takega ki je primeren zame.
Kakšno razdvojenost mogoče lahko pričakujete tudi pri sebi, vendar konec koncev, upanje obstaja. Tudi za vas! Samo poslušajte svoje želje in kaj vam govorijo občutki pa bo vse, kot mora biti.

Lp, metu :)

Re: Zakaj ne zaupam moškim

OdgovorObjavljeno: sob. 9.nov.2013 11.48
HORTENSIJA
Hvala, hvala metu :)
Hortensija

Re: Zakaj ne zaupam moškim

OdgovorObjavljeno: tor. 20.maj.2014 16.59
HORTENSIJA
Pozdravljeni,
zopet se po parih mesecih oglašam delno vezano na to temo. Spoznala sem prijatelja, ki je izredno ljubeč ( vsaj se mi zdi , da ne igra) a problem je v tem, da je izreden skopuh v smislu materialnih dobrin. Ker se tega zavedam in vsako situacijo "pretvorim v njegovo razmišljanje",preden ga kaj vprašam tudi delujem tako, se pravi štartam z predpostavko ,da je skop. Še posebej ga zato nič ne vprašam.Dam primer: pridem k njemu in od kosila sva ves popoldan in večer skupaj, ura je 21,22, proč in on se ne "spomni", da sem morda lačna? Nekajkrat sem mu že omenila, da sama ne morem večerjati tako pozno zaradi slabega počutja in on nič. Potem pa, ko mu to omenim pravi, da se zaklepetava in da čisto "pozabiva" (jaz ne,ker me že grize v želodcu) na večerjo in da naj mu rečem, in da verjetno namenoma trmarim,( da ga na večerjo ne spomnim) zato,da mu lahko očitam. Pravi, tvoj problem je zato ker ne vprašaš. Moja logika je, da če imaš gosta v hiši vodiš skrb o njemu, da mu ponudiš hrano in pijačo. Kaj delam jaz ali on narobe?
Kako postopati v bodoče.
Hvala ,pozdrav HORTENSIJA

Re: Zakaj ne zaupam moškim

OdgovorObjavljeno: sr. 21.maj.2014 6.12
Nevenka
Pozdravljena, HORTENSIJA, vaš prijatelj verjetno ni skopuh, ampak samo slab gostitelj. Zaklepeta se in pozabi, da bi kaj postregel, ali pa je pri tem malo neroden. Vi pa imate do njega neka pričakovanja in ste pripravljeni skoraj "umreti od lakote" ne da bi jih povedali.

Ljudje smo si različni, niso vsi pozorni na naše potrebe, včasih jih je treba na to opozoriti, da ne ostanemo praznih rok. Predlagam vam, da naslednjič poveste, da ste lačni, seveda ne jezno in glasno, ampak mogoče za začetek malo v hecu. Poskusite biti bolj sproščeni, domači in igrivi, ko ste pri njemu, pa se bosta verjetno oba dobro počutila.

Lep dan vam želim :)
Nevenka

Re: Zakaj ne zaupam moškim

OdgovorObjavljeno: sr. 21.maj.2014 9.56
HORTENSIJA
Hvala... za odgovor, pozdrav H. --<--@