Psihoterapija forum

Pozdravljeni. Sem nova tukaj in pravzaprav ne vem, na katero temo se naj obrnem. Težko mi je. Imam 6 letno hčerkico s posebnimi potrebami. Njenega očeta ni že od rojstva. Noče imeti stikov z njo, odkar se je rodila. Že takrat mi je bilo težko. Vmes sem tudi poiskala psihološko pomoč . tablete, seveda. Pred tem sem tudi imela težavo s tem, da si škodujem. Od začetka je nekako bilo. k je vedno huje. Ne vem, kaj je to. Včasih si želim, da me ne bi bilo. Rada bi bila močna za mojo malo, saj tudi sem navidezno. Poskrbi za njo, kot treba ,a v ozadju me trga. Kaj naj naredim? Sem res obupana

Pozdravljeni,

malo premalo ste napisali o tem, kako se sploh počutite in kaj se v bistvu dogaja z vami. Glede na to, da jemljete zdravila in očitno ni kaj dosti bolje, bi vam svetovala, da se ponovno oglasite pri svojem psihiatru in mu poveste, da se še vedno ne počutite bolje. Mogoče vam bo napisal druga zdravila, mogoče bo spremenil količino...

Napisali ste, da ste si poiskali psihološko pomoč, glede na to, da ste dobili zdravila, verjetno to ni bila psihoterapevtska pomoč, temveč psihiatrična. Svetovala bi vam še, da si poiščete tudi psihoterapevtsko pomoč. Verjamem, da ste v stiski, saj je že samo skrb za otroka s posebnimi potrebami velik izziv. Verjetno vam tudi ne ostane kaj časa zase, da bi se malo sprostili in počeli kakšno stvar samo za vaše veselje.

Vsekakor se lahko, če želite, oglasite na naši zoom skupini. Informacije najdete na naši spletni strani pod »aktualno«.

Vse dobro vam želim
Nevenka