Stran 1 od 1

Grozna anksioznost, strah pred smrtjo bližnjih

OdgovorObjavljeno: pon. 18.mar.2019 3.21
LovilkaSanj
Spoštovani.

Pred kratkim sem pisala ma forum in ste mi zelo pomagali..
Zdaj pa resnično rabim pomoč. Naročila sem se že sicer k psihiatru, a je termin komaj čez mesec dni... Jaz pa rabim pomoč zdaj. Stara sem 22 let in se trudim na vse pretege si pomagat. Poskusila sem z meditacijo, hobiji. Tek. Hoja v naravo, dihanje, sproščujoči filmi, glasba, živali, prijatelji. Ob strani mi pa največ trenutno stoji fant.

Ugotovila sem od kdaj in od kod se mi to pojavlja.
V otroštvu se je v moji družini vse vrtelo okrog smrti in bolezni. Mama je že od nekdaj imela veliko zdravstvenih težav in tega pred mano nikoli ni znala skrivat... Ne bom pozabila kolikokrat je rekla, da so ji zdravniki napovedali le še nekaj let. Moj zdaj že pokojni dedek s katerim sem si bila zelo blizu, bil mi je kot oče je tudi živel z nami od kar pomnim, nanj sem bila navezana saj se z očetom nisva nikoli najbolje ujela zaradi njegovega pitja in ne zanimanja zame. Tudi on ni skrival svojih strahov, na smrt se je bal raka in nepokretnosti jn skoz govoril, da ne bo dočakal mojih otrok svojih vnukov. In jih res ni. Tretji rak in četrta možganska kap sta ga pokopala... Mama ima slabo srce in apnejo in je nekoč med operacijo bila klinično mrtva, so jo oživljali..

Leta 2013 je dedka kap. Ne bom pozabila, stopil je v mojo sobo, ko sem še spala, ves popačen in zmeden.. Smo ga leto dni učili znova pisati in brati
2015 je zbolel za zadnjim, pljučnim rakom. Babica pa je čisto po naključju umrla pred mojim rojstnim dnevom,*leta 2014 ker so ji v UKC vnesli bakterijo v telo.. Tudi z njo svs si bili zelo blizu

2017 so se mi vrstile smrti, dve prijateljici živi zgoreli v avtu. In izgubila sem tri živali, možganska kap, zastoj srca in ciroza jeter. Dotolklo me je, saj živim za živali.


In zdaj me ubija, kar iz nenada, februar je bil odličen. Počutila sem se zdravo, bolje kot nikdar, vsak dan prehodila 22km s psi, se veliko gibala. Izboljšala zvezo s fantom, družinske odnose, prijatelji, poslovni uspeh... Marec pa... Katastrofa. Kar iz nenada..
Naenkrat bolečine v prsih težko dihanje, 101 scenarij o smrti edine osebe v družini s katero sem res povezana kot z nikomer. Z mamo. Ne morem spati. Zdaj pišem sem. Ura bo štiri zjutraj. Jočem se, duši me, vidim jasno pogreb, življenje brez nje. Strah me je, da so moje misli resnične in bo res zdaj v kratkem odšla. Kajti ni najboljšega zdravja. Ima apnejo, astmo, popuščanje srca, stenozo aorte, aritmijo, visok pritisk in še milijon stvari.
Misli mi ksr bežijo... Živo vidim njo mrtvo. Obhaja me panika, kako bom brez nje, ne znam živeti brez nje, zavedam se, da se mi bo spremenilo vso življenje, kajti ona je glavni temelj družine.

Moje telo in psiha s sta pripričana da bo res odšla, da se bo nekaj zgodilo... Da je to moj šesti čut. Bilo kaj naredim ne pomaga ubijam se, da bi nehalo..
So meseci, ko sem srečna, ni tesnobe od nikoder.. Potem pa pe pojavi kot temen oblak.
Težava je tudi, ker sem že v otroštvu pogosto čutila tesnobo oreden je oče prišel domov pijan, preden se je kaj zgodilo. Preden sem šla narazen s fantom preden je kdo umrl.
In si težko dopovem, da so to vse bila naključja in nisem čutila nesreče. Prav ne bom pozabila kako sem tekla se poslovit od umirajoče babice tisti dan, sem vedela da bo šla. Do tistega dneva je nisem šla obiskat niti enkrat, nisem se hotela soočit z izgubo. Tisti dan pa me je nekaj sililo, da grem. In res. Dve uri po obisku je umrla. In kako sva s fantom šla na zmenek in sem ga zvlekla domov panična da bo se moji živali nekaj zgodilo. Prideva domov, ni bilo 15 minut ko je naenkrat padla in ji je zastalo srce. Že kot otrok sem čutila, da se nekaj groznega bliža. Se spomnim ko sva z mamo zvečer gledali televizijo, bila srm še otrok in vprašam mamo kdaj pride oče z dela in mi pove uro, jaz ji rečem 'ne bo ga, spet pije' in je prišel domov naslednji dan krvav in pijan do kome.

Kako si dopovedat, da to ni nič resnično. Da so gola naključja?

Ostala mi je še samo mama.. Kako se sprijaznit z njeno smrtjo in se je ne bati?. Kako ločit šesti čut od tesnobe... Kako se spopadati ko ne pomaga nič od naštetega. Kako ponoči ko ne morem spati umiriti um, ko ne pomaga meditacija, televizija, smešni videji, dihanje, to da preusmerjam misli in jih odganjam.

Prosim pomagajte mi.
Strah me je, da se bo moj največji strah uresničil.kako si dopovedati da so samo misli in sprejet smrt?. Z odganjanje misli se ne bom znebila strahu.

Ravno sem imela napad joka, tako izčrpana sem že od bedenja, tesnobe.


Hvala vam za pomoč in srca bom hvaležna!

Re: Grozna anksioznost, strah pred smrtjo bližnjih

OdgovorObjavljeno: pon. 18.mar.2019 21.48
Nevenka
Pozdravljena,

kar nekajkrat sem prebrala tvoje sporočilo. Zelo lepo si opisala, kaj te muči. Veš, takšna anksioznost v obliki strašljivih misli se velikokrat pojavi, ko je vse najhujše že za nami, ko si oddahnemo in poskusimo uživati.
Ni lahko, vem, in včasih je prehudo, da bi si znali pomagati sami.

Praviš, da imaš psihiatra šele čez en mesec. Mogoče bi bilo dobro iti kar na nujno psihiatrično pomoč, tam te bodo vzeli še isti dan. Ne zato, ker je to kaj nevarnega, temveč zato, ker ti je zelo težko s temi mislimi in si ne znaš sama pomagati. V takem primeru je včasih dobro imeti za podporo zdravila, mogoče najmanjši možni odmerek, zraven pa seveda psihoterapijo.

Velik borec si, pomagaš si z vsemi možnimi sredstvi, ampak s temi mislimi je včasih tako, da bolj kot se borimo z njimi, bolj so nadležne. In potem postanemo neznansko utrujeni od vse borbe in nam zmanjka energije za vsakodnevno življenje. Včasih je pač preveč in potrebujemo pomoč.
Pri vsem tem moraš vedeti, da so to stvari, ki so obvladljive, samo nekaj časa rabiš in malo pomoči.

Če si kje blizu, se lahko kdaj oglasiš na individualnem razgovoru ali pa pridi na našo skupino za pomoč pri anksioznosti in depresiji.

Mirno noč ti želim in vse dobro
Nevenka

Re: Grozna anksioznost, strah pred smrtjo bližnjih

OdgovorObjavljeno: tor. 19.mar.2019 21.05
LovilkaSanj
Najlepša hvala za vaše nasvete za oba krat kaj ste mi pomagali. Ne veste kako sem vam hvaležna, vaš prejšnji post meni sem ptebrala partnerju okrog zveze in je bil navdušen, hkrati pa ponosen name, ker pravi da sem vse opisala natančno tako kot je.

Res trudim se pa na vse pretege si pomagati, trenutno sem pri mojem partnerju, ki živi na vasi in mi pomaga kolikor mi lahko,(me zamoti, bedi z mano, me objema in mr drži v rokah ko mi svetuje) te dni se bom malo odklopila od vsega, sem menjala okolje. Upam, da vsaj začasno pomaga, da pridem iz najhujšega.

Rada bi si za začetek sama nekako pomagala brez zdravil, saj sem pred leti tudi klinično depresijo uspela premagati brez zdravil.
Kot ste napisali se zdaj trudim užiti življenje s polno žlico in živim vsak dan na polno. Iz brez voljne samomorilne osebnosti sem prešla na osebo, ki ljubi življenje, žal se mi je pa pojavila anksioznost. Ko sem bila depresivna nisem imela volje in se nisem tako bala smrti. Zdaj pa je situacija povsem drugačna.

Ne bom se predala nad sabo in se še naprej borila, počela stvari, ki me osrečujejo, navdihujejo ter izpolnjujejo.
Samo rabila bi način kako prekiniti tok misli in kako sprejeti smrt matere, opažam, da če mi nekaj časa ne bi nobeden umrl bi se pomirila, zdaj pa sem skozi v pričakovanju.

Re: Grozna anksioznost, strah pred smrtjo bližnjih

OdgovorObjavljeno: čet. 4.apr.2019 22.23
LovilkaSanj
Prav v šoku sem..
Dva tedna oddiha pri partnerju, močno sem se vrgla v delo na parceli, aktivnosti, tesnoba je izginila s pomočjo partnerja. Stanje se je začelo izboljševati.

Po dveh tednih se vrnem domov. Ravno z mamo sediva v avtu, ko mi reče, da mi mora nekaj povedati. Da jo je drugi dan mojega odhoda klicala domov zdravnica.

Moja mama je bila na mamografiji in so ji vzeli bris ter našli neko sumljivo tvorbo, tkivo s krvjo, sumijo na raka dojke. Točno bomo vedeli čez več kot mesec dni. Ful mi je hudo in upam, da ni. Ker sem dajala preveč krat že skozi izgube. Ona pa mi je izmed vseh ljudi najbolj pomembna.

Skušam misliti pozitivno, upam da ni rak, trudim se biri močna zanjo in zase. Hkrati pa ne morem verjeti, da se to spet dogaja..
Bila sem na delavnicah za osebno rast in sem tamkajšnjo psihoterapevtko prosila za pomoč. Upam an, da mi uspe priti do nje čimprej.

Zdaj vsak dan spett tečem, se veliko družim z ljudmi, trenutno tesnobe ne čutim, ne pustim ji do živega. Me pa znotraj razjeda strah... Tako upam, da ni rak. Ali da če je, da je v začetnem stadiju in da bo operacija uspešna. Bolj kot samal rak me skrbi ker je za mojo mamo vsak poseg, še najmanjši lahko smrten. Ne prenaša anestezije (zaradi zoožanega požiralnika intubiranje ni možno, ima apnejo, težave s srcem, pljuči, nekoč so jo uživljali, pa takrat ni imela skoraj nič od teh bolezni) grozno me je strah, da posega ne bi prenesla.
Tudi kemoterapije bi bile šok za njeno telo.


Tamkajšnja psihologinja mi je rekla, naj misli ne odganjam, naj se z njimi soočam.
Kaj menite vi, kaj sploh lahko naredim?

Vem, da se bo zdelo bolano, da se že pred končno diagnozo tako sekiram. Na čase mi uspe in sem zelo pozitivna, potem pa spet nešteto misli, črni scenariji.

Kako se soocat s smrtjo in izgubo.
Moja večna dilema.

Res bi si rada pomagala. Pa ne vem kako..

Re: Grozna anksioznost, strah pred smrtjo bližnjih

OdgovorObjavljeno: pet. 5.apr.2019 15.54
Nevenka
Pozdravljena,

res mi je žal, da se moraš soočati s takimi novicami. Ob tem bi bil vsak zaskrbljen. Odganjati misli ali se z njimi soočati? Odganjanje prav gotovo ne pomaga, bolj kot jih odganjamo, bolj so prisotne. Soočati pa se z njimi tudi ni potrebno, saj nam nič ne pomaga. Že zdavnaj si vse premislila in premlela in vsako nadaljno premlevanje strah samo še poglablja. Včasih kakšne stvari preprosto niso v naši moči. Tvoja mama dela vse, kar je potrebno, šla je na pregled in čaka na izvide. In zdaj si v - za mnoge najtežji fazi - čakanju, ko ne moreš ukrepati, ko si v bistvu nemočna in je pravzaprav najbolje vse prepustiti življenju, bogu, usodi...

Nekje sem zasledila definicijo strahu, ki pravi takole: "Strah je vera v zlo, namesto v dobro". Kolikokrat nas je strah in fantaziramo o najslabšem možnem izidu, pa se vse dobro izteče. Zakaj ne bi enkrat za spremembo fantazirala o najboljšem možnem izidu, zakaj si ne bi predstavljala, da ti mama vsa žareča in srečna pove, da je z njo vse ok. V bistvu imaš dve možnosti: da grozniš in si predstavljaš najslabši možni scenarij, ali da scenarij vsakič, ko se zalotiš, da grozniš, obrneš v fantastično dober izid. Poskusi...

Lahko se pa tudi oglasiš na naši skupini, mogoče ti bo v pomoč, ko boš videla, da nisi sama s svojo zgodbo
Vse dobro ti želim
Nevenka

Re: Grozna anksioznost, strah pred smrtjo bližnjih

OdgovorObjavljeno: pet. 5.apr.2019 21.57
LovilkaSanj
Res ste izjemna oseba in zelo čutna!

Hvala za vspodbudne besede in vso podporo! Zahvaljujem se iz dna srca.
V mislih si bom ponavljala kar ste napisala.

Nič ne jemljem samoumnevno.
Se vsak dan trudim biti pozitivna, ne želim si delati več strahov še preden zvem končno diagnozo, čeprav smrt vseeno moram sprejeti, je naravna, del življenja.

Najlepša hvala!
Še naprej se bom trudila in se vsekakor še javim, upam da z dobrimi novicami.
A ta zgoraj omenjena skupina je na facebooku?

Lahko noč

Re: Grozna anksioznost, strah pred smrtjo bližnjih

OdgovorObjavljeno: ned. 7.apr.2019 14.30
Nevenka
Skupina za pomoč pri anksioznosti in depresiji poteka vsak drugi torek ob 18.00 na naslovu Slovenčeva 95 v poslovni zgradbi Hidroinženiringa, podjetje B.P., svetovanje, psihoterapija. Urnik je objavljen na spletni strani pod "aktualno".

Lepo nedeljo
Nevenka