Psihoterapija forum

Pozdravljeni,

po ločitvi se kar nekako ne ujamem v normalno življenje. Izgubil sem voljo do življenja in večkrat me še vedno sili na jok, kar se mi prej sploh nikoli ni dogajalo. Nič me ne veseli in nimam nobene družbe. Sploh ne vem kje začeti, da bi se spet lahko povrnil v normalno življenje. Mi morda pri trem lahko pomaga psihoterapija ? Ne vem, kaj bi potreboval, da bi bil spet motiviran za kakršnokoli akcijo. Bil sem že pri psihiatru, ki mi je predpisal cipralex, a po njem se počutim le še bolj omrtvičenega, nikakršnega navdušenja do ničesar ni več v meni. Znašel sem se v slepi ulici iz katere ne vidim izhoda.
Prosim vas za kakršenkoli nasvet kako začeti, da si povrnem voljo do življenja, do kontaktiranja z ljudmi in se izkopljem iz te začarane zgodbe. Za vsak nasvet vam bom resnično hvaležen.
Lp Fogel

Fogel, pozdravljen.

Ko se ločimo, ne izgubimo samo partnerja, ampak tudi način življenja, nekatera pričakovanja, načrte, predstave, ki smo jih imeli. Vse se razblini v nič. In ko izgubimo nekaj, kar nam je zelo pomembno, se začne proces žalovanja. Ne žalujemo samo za izgubo osebe, ampak lahko žalujemo tudi za izgubo nečesa, kar nam je bilo pomembno. Vaše počutje nakazuje, da (tudi) žalujete. In je povsem normalna reakcija glede na situacijo. Zato je včasih veliko bolje, da se ne borimo proti neprijetnim občutkom, ampak jih sprejmemo in »odčutimo«. Saj so tam z razlogom.

Sprašujete, kako si povrniti voljo do življenja? Žal nimam nobenega »pravega« odgovora …
Razmislite, kaj si želite, kaj si želite početi/videti/spoznati v življenju. Kaj bi vas veselilo, če bi bolje počutili? Oziroma če bi se prestavili v prihodnost za 5 let … kaj bi počeli? Morda se vam zdi v tem trenutku neuresničljivo, vendar razmišljanja ne morejo škoditi. In morda jih kdaj potem udejanjite.

Psihoterapija oz. delo na sebi vam lahko pomaga pri soočenju z neprijetnimi čustvi in razmišljanji, vam lahko olajša proces žalovanja, in obenem povrne motivacijo za »iti naprej«.

Želim vse dobro.
Darja

Dragi Fogel, resnično mi je žal, da se vam to dogaja. Veliko vam je napisala že Darja, jaz bi vas pa samo rada povabila na našo skupino za podporo ločenim. Skupina je majhna, varna, prijetna in strokovno vodena. Videli boste, da v tej svoji bolečini niste sami, slišali mnoge zgodbe in izkušnje, predvsem pa spoznali tudi kakšnega prijatelja. Ko nekdo, ki nam je nekoč pomenil vse v življenju, odide, se včasih zdi, da je vse nekako izgubilo svoj smisel in da je življenje prazno. Treba je graditi na novo, počasi, z veliko razumevanja in nežnosti do sebe, pa čeprav so trenutki, ko jokamo v nemoči in obupu, ko smo jezni, da bi komu zavili vrat, in morda sovražimo svoje življenje. Pot iz tega res ni lahka, ni pa treba, da jo prehodite sami

Želim vam veliko poguma in toplega sončka
Nevenka