Libido
Objavljeno: sr. 11.mar.2020 12.19
Pozdravljeni.
Sem v poznih stiridesetih, sportnica, počutim se odlično v svojem telesu in sem pomirjena tako umsko in duševno. Skoraj desetletje sem razvezana, imam otroka. Obožujem svobodo in bi se ji odrekla le za neko pravo ljubezen. Medtem sem imela nekaj krajših vez, kakšnega posteljnega prijatelja, nič resnejšega. Spolnost mi je vedno pomenila veliko v nekem razmerju, v smislu da je morala biti kvalitetna. Moj libido je v resni in občasni vezi zahteval spolne odnose nekje med 3 do 7x na teden, odvisno od sezone. Poleti sem ponavadi bila bolj željna seksa. V zadnjem dobrem letu opažam močan dvig mojega libida, kar postaja že težko obvladljivo. Imam "prijatelja" s katerim se uspem videti 1-2 X na teden, jaz pa razmišljam o spolnosti skoraj od jutra do večera. Pa še ko se vidiva on nima vsakič in toliko želje kakor jaz, pač nižji libido, ima stresno delo in ne živi zdravo, verjamem, da se to pozna. Ko sem z njim mi je prav nerodno ker mi ni nikoli dovolj. Zadržujem se. Ne želim spolnosti z drugimi, a se bojim, da bi se to zgodilo če se moj libido še tako stopnjuje. Moški se mi namreč ponujajo na vsakem koraku. Kot nalašč v tem obdobju še več. Morda oddajam več feromonov al kaj se dogaja??? Izžarevam srečo, samozavest, zadovoljstvo, pozitivno energijo (to mi pravijo) in to privlači? Ne razumem zakaj taka želja, kaj se dogaja v mojem telesu. Obiskala sem ginekologa misleč, da morda obstaja tabletka, ki libido umiri, a me je razočaral, da tega ni in mi povedal, da naj bi bila moja težava psihološke narave. Zakaj? Končno se mi zdi, da sem v nasrecnejsem obdobju življenja, resila sem se vseh negativnih dejavnikov, ki so mi prej grenili življenje (bivši partner, napačna služba, neiskreni prijatelji...), živim življenje, ki sem si ga želela, sem našla svoj notranji mir, skratka nič ni narobe. Pomagam si in se samozadovoljujem najmanj zjutraj in zvečer, a ni mi dovolj. Jaz bi moškega, pravi seks, in to večkrat dnevno. Pa ne kogarkoli, najbolj si želim tistega do katerega imam neka čustva, a občasno tudi druge moške, ki so mi privlačni. Želja je res močna, zaenkrat uspe razum vplivat na dejanja, a bojim se, da ne bo več tako. Imela sem že na trenutke take misli, da se jih bojim. Če bi jih udejanjila, bi mi škodovale. Ne samo, ker si želim partnerja in sem po naravi zvesta in korektna. A tudi poslovno. Ali je to znana motnja? Ali obstaja terapija? Kaj je lahko razlog?
Lepo prosim za mnenje.
Sem v poznih stiridesetih, sportnica, počutim se odlično v svojem telesu in sem pomirjena tako umsko in duševno. Skoraj desetletje sem razvezana, imam otroka. Obožujem svobodo in bi se ji odrekla le za neko pravo ljubezen. Medtem sem imela nekaj krajših vez, kakšnega posteljnega prijatelja, nič resnejšega. Spolnost mi je vedno pomenila veliko v nekem razmerju, v smislu da je morala biti kvalitetna. Moj libido je v resni in občasni vezi zahteval spolne odnose nekje med 3 do 7x na teden, odvisno od sezone. Poleti sem ponavadi bila bolj željna seksa. V zadnjem dobrem letu opažam močan dvig mojega libida, kar postaja že težko obvladljivo. Imam "prijatelja" s katerim se uspem videti 1-2 X na teden, jaz pa razmišljam o spolnosti skoraj od jutra do večera. Pa še ko se vidiva on nima vsakič in toliko želje kakor jaz, pač nižji libido, ima stresno delo in ne živi zdravo, verjamem, da se to pozna. Ko sem z njim mi je prav nerodno ker mi ni nikoli dovolj. Zadržujem se. Ne želim spolnosti z drugimi, a se bojim, da bi se to zgodilo če se moj libido še tako stopnjuje. Moški se mi namreč ponujajo na vsakem koraku. Kot nalašč v tem obdobju še več. Morda oddajam več feromonov al kaj se dogaja??? Izžarevam srečo, samozavest, zadovoljstvo, pozitivno energijo (to mi pravijo) in to privlači? Ne razumem zakaj taka želja, kaj se dogaja v mojem telesu. Obiskala sem ginekologa misleč, da morda obstaja tabletka, ki libido umiri, a me je razočaral, da tega ni in mi povedal, da naj bi bila moja težava psihološke narave. Zakaj? Končno se mi zdi, da sem v nasrecnejsem obdobju življenja, resila sem se vseh negativnih dejavnikov, ki so mi prej grenili življenje (bivši partner, napačna služba, neiskreni prijatelji...), živim življenje, ki sem si ga želela, sem našla svoj notranji mir, skratka nič ni narobe. Pomagam si in se samozadovoljujem najmanj zjutraj in zvečer, a ni mi dovolj. Jaz bi moškega, pravi seks, in to večkrat dnevno. Pa ne kogarkoli, najbolj si želim tistega do katerega imam neka čustva, a občasno tudi druge moške, ki so mi privlačni. Želja je res močna, zaenkrat uspe razum vplivat na dejanja, a bojim se, da ne bo več tako. Imela sem že na trenutke take misli, da se jih bojim. Če bi jih udejanjila, bi mi škodovale. Ne samo, ker si želim partnerja in sem po naravi zvesta in korektna. A tudi poslovno. Ali je to znana motnja? Ali obstaja terapija? Kaj je lahko razlog?
Lepo prosim za mnenje.