Psihoterapija forum

Pozdravljeni,

V začetku leta sem dobil novo službo, ki sem si jo zelo želel. Zdaj pa se je izkazala kot največja nočna mora. Mislil sem, da bodo moje delovne naloge omejene na pripravo nekih gradiv, raziskovanje in vodenje nekih projektov, zdaj pa so mi povedali, da bom moral vsaj dvakrat mesečno tudi predavati. Že od nekdaj me je strah nastopanja. V prejšnji službi sem dal zato odpoved, ker se mi je zgodilo, da sem na enem predavanju zablokiral. Nikakor ne bi rad več tega doživel, zato spet razmišljam, da bi tudi to službo pustil. Obenem pa bi to doživel kot kompleten poraz. Povejte mi, ali je sploh možno premagati ta strah, ali so kakšne tehnike uspešne. Lepo prosim tudi za kakšne izkušnje kogarkoli.

Hvala

Pozdravljeni,

strah pred nastopanjem je zelo pogost strah, vendar ni nepremagljiv. Navadno gre za zahtevnost do sebe. Kadar pritiskamo nase, da izvedemo nastop ali predavanje brezhibno, po možnosti pa smo zraven še duhoviti, razigrani in popolnoma sproščeni, se bo to verjetno slabo končalo. Pritisk nase nas ohromi, še bolj pa nas pri tem omejuje neprestano opazovanje samega sebe. opazujemo se, če smo dovolj sproščeni, če gladko govorimo, pozorni smo na vsako malo napakico, strah nas je, da bi drugi opazili, da nam je nerodno, da se preveč potimo, smo rdeči, negotovi...
Premagovanje strahu pred nastopanjem je proces, ker problem ni preprost in navadno ni omejen samo na nastopanje, pač pa se za njim skriva negotovost, strah pred avtoriteto, strah pred tem, da bi naredili kakšno napako, sram pred drugimi ljudmi, neprestano primerjanje... Zato navadno na dolgi rok ne pomaga, če se vpišemo v kakšen tečaj retorike in podobno. Seveda bi bilo lažje, če bi nastopali vsak dan, saj bi se verjetno počasi navadili, običajno pa je tako, da imamo predavanja, predstavitve, nastope in podobno samo sem in tja, tako, da do naslednjega predavanja že pozabimo, da je bilo vse v redu.

Vsekakor bi bilo najbolje, da začnete delati na sebi in s pomočjo psihoterapije ugotovite, kje so vzroki tega neznanskega strahu. Potem pa se dobro zelo počasi in pod vodstvom terapevta začeti izpostavljati, vsakič malo več. Za začetek mogoče samo začeti opazovati druge ljudi na predavanju, kjer ste poslušalec, nato počasi kakšna pripomba ali vprašanje na takšnem predavanju, pa delo v kakšni skupini in tako naprej, dokler na koncu nismo pripravljeni na samostojen nastop. Če namreč prehitevamo in imamo prevelike zahteve do sebe, se lahko zgodi, da ob kakšnem malo manj uspelem poskusu spet obupamo in sklenemo, da ta stvar ni za nas.

Veliko uspeha in lep dan
Nevenka