Psihoterapija forum

Imam dvajsetletnega sina. Vedno je bil "težek" otrok, malo spal, večno tečen, nerad jedel, ponoči hodil spat k nama do desetega leta. Poskušali smo ustvariti ljubeče okolje, se z njim veliko ukvarjali, brali, športali, pogovarjali... Smo normalna družina, skrbela sva za pogovore, skupne obroke, skupne počitnice... Ima mljšega brata, s katerim se dobro razumeta. Je izjemno inteligenten, v gimnaziji bil tudi zelo uspešen. V drugem letniku je šel k splošnemu zdravniku, dobil antidepresive, imel samomorilne misli.... Vsi psihologi, psihiatri v sistemu niso rešili nič. Našli smo dobrega psihoterapevta, s katerim dobro sodelujeta in baje da dobro napreduje. Razrešujeta otroštvo, ima nitko samopodobo, nima ciljev, oz. ne ve, kaj bi rad. Ponoči razmišlja, kako sranje je njegovo življenje. Anridepresivov ne jemlje. Psihoterapevt se ukvarja z njim, mi nismo potrebni. Mene pa razjeda od vprašanj in dvomov. Kje smo grešili, kako se obnašati, ali ga popolnoma pustiti, bdeti nad njim, kaj reči ali biti tiho.... Počutim se, da sem vse naredila narobe in rada bi zdaj delala prav. Sprašujem, če se stanje po psihoterapiji kdaj res trajno izboljša in bo kdaj vsaj pogojno zadovoljen. Zanima me tudi, če obstaja podporna skupina za starše depresivnih otrok, ali vsaj forum. Prosim za mnenja, zikušnje... Hvala.

Pozdravljeni,

pri mladostnikih je psihoterapija navadno zelo učinkovita, še posebej, če mladostnik terapevtu zaupa in je pripravljen sodelovati. Razumem vas, da vas skrbi, ker se vam zdi, da so spremembe prepočasne ali pa jih sploh ni, ampak psihoterapija je vedno proces in učinki ne pridejo čez noč. Velikokrat je potrebno več let, da posameznik sprejme nove odločitve in začne uporabljati nove, naučene vzorce v vsakdanjem življenju.

Žal podporne skupine za starše z depresivnimi otroki ne poznam, za svetovanje staršem so v takem primeru na voljo v svetovalni centrih, v Ljubljani npr. na Gotski. Pri psihoterapiji z mladostniki vedno delamo tudi s starši, zato vam svetujem, da se za podporo in vprašanja obrnete kar na psihoterapevta, s katerim dela vaš sin, on vam bo najbolj vedel svetovati, kako lahko v tem procesu pomagate.

Kadar so na terapiji naši otroci, navadno tudi mi kot starši potrebujemo pomoč. Nikakor ni dobro, da se namreč neprestano ukvarjate s svojim sinom in njegvimi težavami. Predvsem morate poskrbeti zase in preusmeriti svojo pozornost. Poskusite malo pozabiti na sina in se usmerite nase, poiščite nove dejavnosti, ki vas veselijo, družite se, potepajte, skratka živite normalno življenje in malo spustite kontrolo. Poiskali ste dobrega terapevta, na voljo ste vašemu sinu, če se želi pogovarjati (nikakor ne drezajte vanj!) in to je praktično vse, kar lahko naredite. Proces psihoterapije lahko dolgo traja in ne morete ga pospešiti. Vaš sin je praktično odrasel in delo na sebi je njegovo delo, ne vaše. Vaše pa je skrb zase, za svoje dobro počutje in razpoloženje, in verjetno lahko z zaupanjem procesu in življenju ter s pozitivnim razmišljanjem še največ pripomorete k temu, da se bodo stvari izboljšale.

Vse dobro vam želim:-)
Nevenka

Iskrena hvala za vaš odgovor. Ne veste, kako zelo mi je pomagal. Res sem vam hvaležna. Vaš odgovor sem si natisnila in ga nosim v denarnici .