Stran 1 od 1

Anksiozne motnje in depresija

OdgovorObjavljeno: sob. 2.jan.2016 17.53
svetlobc
Prav lepo vse pozdravljam. Tukaj sem nov član in upam, da bom s svojim prispevkom lahko komu pomagal.

Ne bi rad preveč dolgovezil o svojih depresijah, ker bi bilo preveč pisanja in bi morda določeni izgubili fokus na bistvo, ki ga želim povedati. Pisal bom o svojih anksiozah, ki pa vedno pripeljejo v depresijo, če se ne ukrepa. Na kratko bom povedal, da sem imel v življenju dve hudi depresiji in nekaj napadov, ki sem jih potem hitro potolkel s tabletami, saj sem vedel kaj sledi. Namreč vedno, ko sem depresivno epizodo začasno pozdravil z antidepresivi, se mi je zadeva ponovila čez nekaj let. Je pa res, da tablete sem vedno opustil po kakem letu jemanja. Najhujša je bila jasno prva depresija, saj ne veš kaj se s tabo dogaja.

Torej anksioznost sem pri sebi razdelil na dve veji. Blažjo in močnejšo. Sicer sta obe zelo moreči in nad njima skoraj nimam vpliva. Blažji rečem blažja, ker je močnejša res huda in zoprna. Pri blažji (ki vedno potem pelje v močnejšo po nekaj dnevih ali tednih) opažam, da se moje misli zaposlujejo z jezo, strahovi, frustracijami, krivdo, žalostjo, krivicami itd. Naprimer moje misli se bodo začele ukvarjati z nekimi dogodki, ki so me ponižali, razžalostili, s stvarmi, ki so me ponižale, s krivicami in podobno. Vse to jaz definiram, kot blažjo anksioznost, ker gre za stvari, ki se tičejo realnosti, ljudi ki so nastopali in nastopajo v mojem življenju, torej nasplošno vse kar se tiče mojega življenja. Sem bi pripisal tudi strahove, kako bo s službo, denarjem in podobno. Nad tovrstnimi mislimi imam malo kontrole vendar vseeno več, kot pri moji hujši obliki anksioze. Mine tudi po cel dan ,ko premlevam take stvari. Seveda mi uniči cel dan. Moje počutje pa tone z vsakim dnem v slabše v kolikor se ne zgodi nekaj res pozitivnega.

Ko anksiznost preide iz blažje v močnejšo, takrat se začne pravo trpljenje. Takrat bi si želel, da bi premleval spet o krivicah in frustracijah. Saj sem vseeno v realnosti. Torej hujša oblika anksioze je neznosna. Skoraj vsaka misel, ki me zadane ima svojo težo, moram jo razrešiti, analizirati, razložiti in seveda je nikakor ne morem, zato me gloda naprej, dokler je ne nadomesti druga. Tukaj zgubim stik z realnostjo in če ne psoežem po pomirjevalih in antidepresivih, zadeva pelje v najhujšo obliko depresije. Vem, ker sem bil temu že nekajkrat priča. Pri tej obliki anksioze je naporna prav vsaka misel. Če bi sedaj začel pisati konkretno o mislih, ki me takrat morijo, ne vem če bi kdo sploh kaj razumel. Po domače, takrat se mi začne trgati. Nimam prisilnih misli, v smislu, da bi komu želel kaj slabega narediti ali da bi želel sebe poškodovati. Misli so tako brezvezne in nesmiselne, da bi se zaradi njih obremenjeval, da bi se verjetno vsak čudil, če bi mu začel govoriti o njih.
Vendar mi vseeno prizadejajo bolečino in so močne in nad njimi nimam kontrole. Recimo v glavi se mi porodi misel zakaj so psi grdi do mačk. Začel bom zadevo razglabljati. Pol ure bom iskal rešitev zakaj so psi taki do mačk. In ko bom našel zasilno rešitev, me bo začela napadati misel zakaj so potem mačke take do miši. Želim vam podati prikaz kako idiotsko je vse skupaj in da v glavi se takrat ruši vse po vrsti. Postaja vse huje. Kaos. Če ne posežem po lexaurinu (ki mi instant pomaga), zadeva pelje kot puščica v najhujšo obliko depresije (tako imam diagnosticirano). Ko padem v to stanje depresije ne morem nič več. Lahko mi pomagajo samo še drugi, saj ne vidim smisla da spijem kozarec vode.

Vem, da je skrajno neodgovorno od mene, da ne jemljem redno antidepresivov. In da si to tudi mislite. Vendar globoko v sebi sem vedno verjel, da to ni rešitev. In vsakič ko se mi je stanje popolnoma popravilo, sem jih prenehal jemat.

Sem pa zato odkril meditacijo. Meditiram že eno leto, vsak dan, in se je držim. Naredim tudi po tri meditacije na dan, čeprav je dovolj tudi 15 min dnevno. Prve rezultate sem opazil že po prvi meditaciji. Potem sem še isti dan naredil tri nove. Bil sem dobesedno zadet in počutil sem se dobro. Tako sem nadaljeval in po nekaj tednih sem opazil res ogromne spremembe. Nisem jemal antidepresivov poleg. Niti pomirjeval. Samo redno meditiral vsak dan. Po enem letu sem drug človek, in ni sledu o prislnih mislih in depresijah. Zavedam se, da bom moral meditirati celo življenje, vendar ko se meditacije navadiš, ti je v užitek in postane vsakodnevna rutina. S tem postom želim pomagati vsem, ki trpijo za anksiozo in depresijo, da posežejo po meditaciji. Seveda vam ne bom dejal, da pustite zdravila kot jaz. To je pač odločitev vsakega posameznika. Vendar resno vam svetujem pričnite meditirati. Jaz poslušam le eno in isto meditacijo že celo leto in sicer vodeno meditacijo, ki sem jo našel na youtube. Sem pa tja odkrivam še druge alternative in sem jih pripravljen deliti z vami. Kontaktirajte me na privat, bom zelo vesel, če komu lahko pomagam :meditiram: :)

Re: Anksiozne motnje in depresija

OdgovorObjavljeno: pet. 12.feb.2016 23.21
sabinam
Živjo!
Ker se sama srečujem z istim problemom kot ga lepo opisuješ in sem pred kratkim (spet) opustila AD, me zanima ta meditacija, če res pomaga. Ful ne bi rada bla na AD, ampak se spet vedno slabše počutim, strahovi, tesnoba naraščajo. Nisem sicer tip, ki bi bil dovzeten za meditacijo, mindfulness in take reči, ker se ne morem prepričat, da bi v to verjela, ampak ne vem, česa drugega naj se oprimem. Pa če vem, da nekomu res pomaga, bi vseeno še enkrat poskusila.
Prosim, če lahko pošlješ kak link. Hvala.

Re: Anksiozne motnje in depresija

OdgovorObjavljeno: pet. 9.dec.2016 12.55
levček
Svetlobc zdravo,

hvala za pozitiven zapis in dano upanje.... Lahko pošlješ link na meditacijo, ki jo poslušaš?

Lep dan