Stran 1 od 1

Prihaja na obisk

OdgovorObjavljeno: pon. 24.jun.2019 23.07
matomat
Mislim da prihaja depresija na obisk. Spet čutim stisko, rahlo bolečino v prsih, žalost, obupanost, pomanjkanje samozavesti, s težavo navežem stike, počutim se nesposobnega, negativne misli, občutek imam da sem življenje čisto zavozil, solze tečejo, določeni spomini, ki so pred leti to sprožili se vračajo. Veliko sem sam, nimam veliko prijateljev oz enega ali dva. V službo sicer hodim samo mi gre od dela ki ga opravljam rahlo na bruhanje ker je enolično in predvsem tudi od kolektiva ker je 96% kolektiva totalnih primitivnežev. Zadnje mesece sem imel sicer mir, so prišla občasna obdobja žalosti vendar brez bolečine v prsih. Hodim sam na kavo samo da sem malo med ljudmi samo se še vseeno počutim osamljenega. Sicer veliko kolesarim, hodim v hribe zdaj sem še začel tečti. Skoraj vsak vikend grem kam s kolesom in če kateri vikend ne grem že postanem rahlo živčen ker ne vem kaj bi sam s sabo. Težko se skoncentriram za kaj produktivnega, vsaj da bi napisal prijavo za službo bilo kaj pametnega. Težko se spravim zraven, da si pospravim stanovanje oz opravim osnovne stvari. Sicer sem pred leti hodil k psihoterapevtki ampak je to bilo kar nekaj, ker po 12 srečanjih bi jaz naj bil po njenem ozdravljen. Sicer sem se počutil začasno boljše ampak je bil to bolj obliž na rano ne pa dolgotrajen postopek. Lansko leto sem sicer nehal jemati AD, ker niso več pomagale in bi moral dobiti močnejše. Vem pa da AD niso dolgoročna rešitev ker samo zakrinkajo realne težave. Težave so se mi sicer že začele pojavljati okoli 20 leta potem so malo potuhnile. Ob očetovi smrti sem se zaprl vase ampak je vsa potlačena jeza, žalost izbruhnila kar je povzročilo razhod z dekletom kar še me je dotolklo do konca. Čez par let še mi je umrl stric na katerega sem bil zelo navezan. Najbolje kar znam se je zapirati v sebe, ker naša familija je taka da se ne pogovori. Zdaj pa sem star 36 in se vrtim v nekem začaranem krogu. Ne vem kaj naj naredim ali naj obiščem psihologa, psihiatra, psihoterapevta. Ne vem ali naj berem določeno literaturo da si popravim samozavest, samopodobo. Prosim za pomoč ker mam občutek da se mi počasi vtrgalo.

Re: Prihaja na obisk

OdgovorObjavljeno: sr. 26.jun.2019 20.03
Nevenka
Pozdravljeni,

pravite, da se vam depresivni občutki spet vračajo in sprašujete, kaj naj naredite.

Zelo dobro je, da ste veliko zunaj in se ukvarjate s športom, vendar to kot kaže ne bo dovolj. Dobro bi bilo poiskati kvalitetno psihoterapevtsko pomoč, pa ne le za 12 ur, ampak za dlje časa, da ugotovite, kaj se dogaja in kaj lahko spremenite v svojem življenju.

Kar nekaj težkih stvari je za vami in včasih si sami pač ne moremo pomagati. Neprestano se vrtimo v istem krogu in se počutimo vedno slabše. Če pa se bo takšno počutje predolgo vleklo ali slabšalo, bi bilo dobro obiskati tudi psihiatra, da vam svetuje glede primernega zdravila. Seveda samo zdravilo ne reši problema, vam pa olajša življenje in včasih tudi omogoči, da se boljše počutite in zato nekatere stvari lažje spremenite v življenju.

Problem depresivnega počutja je v tem, da se težko zberemo in najdemo voljo za karkoli, kar bi na daljši rok omogočalo izboljšanje življenja, s tem pa tudi boljše občutke. Tako se zapremo vase in se ujamemo v krog očitanja in krivde, kar občutke, da smo slabi in nesposobni še poglobi. Zato je v takem primeru nujno potrebno poiskati pomoč, potem pa z vztrajnostjo in zaupanjem hoditi na terapijo in se osredotočiti na vsako minuto boljšega počutja. Depresivno počutje je ozdravljivo, ne gre pa čez noč in nikoli enakomerno navzgor. Zdravljenje vedno poteka po nekakšni sinusoidi, kar pomeni, malo gor, pa spet dol, pa malo višje gor, pa nižje dol, dokler hribčki boljšega počutja ne postajajo vse daljši, dolinice pa vedno krajše in plitvejše.

Vse dobro vam želim
Nevenka

Re: Prihaja na obisk

OdgovorObjavljeno: čet. 27.jun.2019 8.56
matomat
Hvala za odgovor

E vidite tu pa je problem kako vedeti kdo je in kaj je kvaliteten psihoterapevt. Ker je cela zmešnjava nekih kvazi psihoterapevtov, ker se še nebi rad še enkrat zafrknil kot sem se že. Na zdravila pa tudi nebi rad šel, kar mi manjka je pogovor. Hvala Nevenka za odgovor zdaj vsaj vem kam se naj usmerim ker bi rad svoje probleme razrešil enkrat za vselej in začel živeti življenje.

Lp