Stran 1 od 1

Ne vem kaj mi je storiti?

OdgovorObjavljeno: ned. 13.jan.2019 18.23
Razočaran
Ne vem komu naj povem, oziroma vprašam za mnenje!
Stara sva jaz 52, žena 46let imava tri hčerke, več ali manj samostojne in tudi vnukinjo. Žena pri rojstvu prve hčerke še ni bila polnoletna. Oženjena sedemindvajset let. Naredila sva si hišo. Žena je skrbela za ženska opravila, večinsko vlogo je imela pri vzgoji hčerk. Jaz sem razumel svojo vlogo, da z delom zaslužim denar za naše potrebe. Vsako leto smo si privoščili dopust na morju- Priznam, da sem kot podjetnik dopust z družino na morju preživel čez vikend, in ker so me doma čakale izpolnitve naročil sem za čez teden odhajal domov, delat in mojo družino puščal samo na dopustu. Zasluška nisem nikoli nosil v gostilne ali kaj drugega, ker mi je bila na prvem mestu družina. Moram priznati da sem bil včasih ljubosumen, in zaradi tega hote pred dvajsetimi leti napravit samomor, vendar se je vrv na kateri sem visel strgala, prav tako sem jo zaradi nekega prepira med prerivanjem ko sem jo porinil je padla in si poškodovala trtico, zopet ljubosumnost. Sedaj moram poslušati očitke, da sem bežal z dopusta, da mi je skozi kuhala, prala……, v enem stavku pove da sva se imela kdaj pa kdaj tudi lepo- zabolijo te besede.
Tudi v tujino sem hodil delat, vendar toliko blizu, da sem lahko skoraj vsak dan hodil domov ker smo ravno takrat zidali hišo in obiskovat ženo, ki je bila štiri mesece v porodnišnici zaradi kritične nosečnost dvojčic. Bil sem tudi podjetnik nekaj let in ker sem sem po cele dneve delal sem prenehal in se rajši zaposlil. Hčerke so nama odrasle in počasi odšle od doma, k svojim fantom, najmlajša se bo sedaj vrnila nazaj s svojim fantom in si urejata svoj kotiček. Hišo imamo veliko. Jaz sem zadnje sedem let hodil v šolo naredi maturo, sedaj sem tik pred diplomo , žena se je pred tremi leti tudi odločila da naredi višjo šolo in če bo vse prav bo drugo leto zaključila tudi to. Moram poudariti da ko me je žena pred tremi leti seznanila z njeno namero o šoli sem v tistem trenutku rekel da jo ne podpiram. Reči pa moram da sem kmalu obžaloval z ne podpiranjem in ji tudi z dejanji pokazal ( pomoč pri izdelavi seminarskih in ko sem lahko kaj naredil sem ji z veseljem), tudi med znanci ne skoparim na ta račun. Moram reči, da je res pridna. Pred dobrimi desetimi leti sem opustil kajenje in se začel ukvarjati z športom (hribi, kolesarjenje, borilni šport……). Kmalu sem s planinarjenjem navdušil tudi ženo, začela sva skupaj planinarit ( najin računalnik je poln slik, kje vse sva bila), zelo rad sem videl da sva skupaj, ker je bil teden itak služba in sva delala, če ne v službi je bilo okoli hiše dosti dela. Začel sem tudi kolesarit, vendar mi je pri mojih turah, velikokrat manjkala žena, Vprašal sem jo če bi še ona, kupil sem ji kolo in skupaj začela kolesarit, velikokrat mi je rekla, da če jo ne bi spodbujal ne bi prekolesarila tega in onega hriba. Pred leti sem si omislil motor, skoraj nikamor nisem šel brez nje- od Baltskih držav do Grčije, Balkana. Pred tremi leti sva po pogovoru, da tudi njo zanima vožnja motorja in se zmenila da gre delat izpit za motor, Plačal sem ji izpit, kupil sebi drug motor in njej dal prvi motor. Skrbel sem da je bil spoliran pregledan skratka pripravljen za vožnjo. Ne bi si nikoli odpustil, če bi si ji kaj naredilo po moji krivdi. Tako da sva sedaj oba bajkerja. Ker sem letos se privoščil odklop od obveznosti od šole sem se kar veliko vozil sam, medtem pa je žena imela obveznosti- zjutraj služba, popoldne šola, praksa, tudi v sobotah je ni bilo doma. Če pa je imela čas je pa hodila v hribe, tudi z menoj. Pred štirimi meseci je šla plezat z dvema prijateljema- ne vem kje jih je spoznala. Ok, vem da rada pleza, ker sem ji sam velikokrat pokazal in jo navdušil s plezanjem in ji nisem hotel preprečevati, jaz sem se usedel na motor in kot slepec se vozil okoli.
Kmalu po tem je spet odšla plezat, ni mi povedala da gre spet z enim od teh dveh. Kakor sem kasneje izvedel sta se ujela imela nekaj srečanj na kavici, slučajno sem prišel tudi do njegovega odgovora na njeno pisanje po Mesengerju njemu, kjer kao jo podpira če se bo odločila zame in da mu bo hudo ker jo bo izgubil bla, bla…. Napisal sem mu da naj se umakne in da je za mene razdiralec zakonov. Odgovor je bil da so bili bolj prijateljska srečanja na kavici, čeprav sem po njegovemu odgovoru njem razumel vse kaj drugega.
Žena mi že nekaj časa govori, da me ne ljubi več in da me niti nikoli ni kaj posebnega imela rada, da hoče ločitev itd.
Odločila sva se na pobudo hčerk in mene, da preden narediva ta korak poiščeva pomoč pri vsak svojemu psihologu in pri skupnemu svetovalcu. Na žalost pa imam občutek, da sem jo izgubil, in da je obiskovane terapevtov bolj izmikanje v stilu vse sem naredila. Dogovorila sva se tudi da se z njim ne srečuje ali ima stike prek družbenih omrežjih. Ne vem, če ji je za verjeti. Imela pa je že pred leti eno podobno zgodbo, ki pa sem jo tudi po njeni malomarnosti pravočasno odkril. Ženo imam rad in bi zanjo naredil vse. Ne vem kaj sva delala narobe, da sva tik pred ločitvijo.
Rekel sem ji da bom naredil vse kar je potrebno, da ostaneva skupaj, vendar mislim da njej ni do tega. Premišljujem, da bi se za nekaj časa odselil in se ukvarjati s tem kako sam naprej.
Oprostite za tako dolgo pisanje, pa vendar moral sem nekomu to povedat. Ko se hočem s kom pogovoriti o tem je običajno odgovor, da pretiravam.

Re: Ne vem kaj mi je storiti?

OdgovorObjavljeno: pon. 14.jan.2019 21.12
Nevenka
Pozdravljeni,

pozorno sem prebrala vaše sporočilo. Težko je po tolikih letih zakona in skupnih izkušenj slišati tako težke ženine besede. Človek se vpraša, kaj je potem delala tako dolgo z vami, če vas ni imela kaj posebno rada, zakaj se je sploh odločila za skupno življenje in otroke.

Vsi delamo napake v odnosih in tudi vidva sta jih, samo ljudje smo. Kljub temu sta skupaj preživela veliko lepih trenutkov in težkih preizkušenj. Otroci so odrasli, bolj ali manj samostojni.

Pravite, da ne veste, kaj sta delala narobe, da sta tik pred ločitvijo. Verjetno sta med trudom, da poskrbita za družino in materialno varnost, izgubila sebe, povezanost, čustveno bližino. Veliko stvari se je nabralo, veliko zamer, ki so počasi gradile razdaljo, najbrž zlasti pri ženi. Že to, da je že pred leti nekoga spoznala, govori o tem, da najbrž že dolgo ni bilo vse v redu med vama.

Kaj zdaj? Pravite, da imate ženo radi in si želite ostati z njo. Po drugi strani pa: zakaj bi radi bili z nekom, ki vas nima rad, ki si ne želi ostati? Čustev se ne da izsiliti. Glede na to, da pravite, da je bilo ljubosumje vedno problem pri vas, bi ji lahko ponovno zaupali?

Verjetno potrebujete nekaj časa zase, časa za premislek, kaj si sploh želite. Ni lahko in še nekaj časa ne bo. Bo pa prišel čas, ko se boste pomirili s tem, z zamerami, težkimi izkušnjami in s samim sabo. Naenkrat se zdi, kot da je pred vami veliko praznega prostora. Nič ni več predvidljivo, na videz se vse ruši, družina, varnost, vse, kar je do zdaj delovalo trdno in varno. Ob takih prelomnicah je dobro, da se za nekaj časa posvetimo sebi, da se mogoče najprej samo malo razvajamo in lepo poskrbimo zase, potem pa kaj naredimo popolnoma drugače kot do sedaj, se lotimo novih stvari, takih, ki smo si jih vedno želeli, pa nismo imeli časa ali pa je partner nasprotoval, česarkoli, samo da nam pomaga, da se počasi spet počutimo bolje. Ne gre hitro, gre pa. Ne veste, kaj vas v življenju še čaka, mogoče pa se bo izkazalo, da ta prelomnica ni samo slaba in bo prinesla tudi kaj novega in lepega.

Vse dobro vam želim in mirno noč
Nevenka

Re: Ne vem kaj mi je storiti?

OdgovorObjavljeno: tor. 15.jan.2019 18.42
Razočaran
Hvala za odgovor. Tudi vam želim vse lepo.