Psihoterapija forum

Trenutno sem se našla v situaciji ko ne vem kako naprej oz ne vem kdo je tu bolj nor.
Da vam na kratko predstavim težavo. Z partnerjem sva v zrelih letih (konec 30-tih oz v 40-tih letih). Spoznala sva se preko portala za iskanje partnerjev dve leti nazaj. V začetku je bil pozoren, čeprav sem na momente opazila da zna bit hladen v odnosu me to ni toliko skrbelo saj tega ni bilo veliko. Druženje je ponavadi potekalo ob vikendih saj živiva vsak na svojem koncu Slovenije. Otrok nihče od naju nima, si jih pa želiva.
Nekje v roku enega leta sem pričela opažat partnerjev ego in hladen odnos. Ima težave z komunikacijo saj mu le ta predstavlja problem. Zakaj ne vem ker o tem noče govorit. Ko sva sama in ko mu razlagam kaj o sebi ali o delovniku me ne posluša oz me na momente dobesedno utiša z “a moraš toliko govorit”, ali pa “utihni”.Na moje neodobravanje se odzove z ignoriranjem. Partnerju sem že večkrat omenila da takega odnosa ne odobravam ker je otročji, če ga kaj moti naj mi to pove normalno, spoštljivo ne pa da se odzove z napadom in ignoranco. Po njegovem so vsi neumni in nesposobni, zase misli da je najsposobnejsa oseba in da vse ve (kar pa ni res ker ima na momente res debilne izjave), spozna se na zakone in zelo rad pridiga drugim ko naredijo napako (četudi jih ne pozna) sam pa se pravil ne drži (cestno prometna pravila). Ko ga na to opozorim me ponavadi vedno užali v smislu “neumne ženske”, kaj pa ti veš.. naj omenim da je uspešen v svojem delu, enako tudi jaz s to razliko da imam sama dosti višjo izobrazbo in ne podcenjujem ljudi okoli sebe, niti jih ne ponižujem. Ko ima slab dan je ponaavdi odrezav, nima potrpljenja in zelo rad žali ljudi in ima na momente tudi izpade, sploh ker ga ne poslušam ko komandira. Njegova oče in mati se raje umakneta ko vidita kakšen je. V družbi ponavadi jasno izraža mnenja a svojih primateljev nikoli ne žali, tudi njegov odnos do mene je v javnosti drugačen. Me ne žali, a ko sva sama obrne ploščo ko mu kaj ni prav. Zelo mu je važno kako ga dojema okolica (znanci in prijatelji). Ker sem nekako ugotovila da z njim ne bo nikoli mogoč ljubeč odnos, partnerstvo sem se za pomoč odpravila na net kjer sem veliko prebirala na temo narcisoidnosti in nekako mislim da ima partner to motnjo. Egocentricen, napadalenm zamerljiv, njemu pripada vse in to si tudi vzame, ni mu važno koga pri tem užali. Ni sposoben čustvene podpore, ne razume in noče razumet žensk. Za njega so vse ženske neumne, nesposobne. Ko sem se o vsem tem želela pogovorit z njim me je označil za čustveno nestabilno in da potrebujem tablete. Je neprilagodljiv in sebičen. Ima tudi probleme pri spolnosti saj ne zmore obdržat spolnega odnosa, če ga pa ga pa ne more dokončati. Če se zgodi da smo na pikniku in spije alkohol se njegovo obnašanje spremeni. Je dobre volje, pred vsemi razlaga da me ima rad in me poljublja, a ko je trezen ni sposoben v družbi me niti za roko prijet. Ne razumem njegove kombinacije toplo-hladnega odnosa. Včasih je kot led, visi na mobitelu neglede na to da sem ob njem, mi ne nameni pozornosti , drugič se rad stisne k meni. Zakaj je tak?
Včasih ne loči kaj lahko in kaj naj nebi smel reči ženski. Ko sem mu povedala o nosečnosti je izjavil “danes pa same slabe novice” kljub temu da je on vztrajal pri tem da hoče imeti otroka. In ko sem se pričela redit kar je pač normalno je pričel pred vsemi komentirati koliko dam na krožnik in če bom vse to pojedla sama, pričel primerjat moja bedra z njegovimi in podobne bedarije. Seveda sem ga pred vsemi poslala v tri krasne ker mi je stopil na živc. Za nosečnost sva vedela le midva in se na žalost ni izšla po pričakovanjih a podpore iz njegove strani ni bilo. Kvečjemu je nadaljeval enak odnos neglede na to da sem bila sama v času izgube občutljiva in sem potrebovala podporo. Ni razumel da žalujem in da ne morem skakat od veselja, da ne morem jest in razmišljat kot ponavadi. Ko sem izgubila živce je to hladno ignoriral in pričel z komandiranjem in bil užaljen. Naj omenim da sem najhujše trenutke dala sama čez z podporo prijateljic.
Ne razumem kako lahko moški sploh tak debil, kako lahko nekdo sploh vzgoji takšnega otroka v tako nehvaležno \poškodovano osebo. Njegovi starši se zavedajo problema ki so ga ustvarili. Z očetom nimata nekega normalnega odnosa. Če sploh potem gre odnos njegovega očeta do mene v nos mojemu partnerju ker vidi da preferira mene in to ga zelo moti.
Ne vem, pišem da si olajšam dušo ..... sama vem da si takega odnosa nihče ne zasluži zato grem naprej brez njega....

Pozdravljeni na našem forumu.

Pravzaprav že vse veste, vendar še vedno poskušate razumeti. V bistvu pa narcističnih oseb ne moremo razumeti. In tudi pogovoriti se ne moremo z njimi, to je v popolnoma nemogoče in popolnoma nesmiselno. Ne bo se spremenil, ker je sam sebi všeč in nima razloga za to.

Gre za to, da se nehate ukvarjati z njim in se začnete ukvarjati s sabo. Lepo, da se zavedate, da si zaslužite boljši odnos. Prej ko boste zmogla oditi, bolje bo za vas. Ne stoji vam ob strani, nima vas rad, ponižuje vas, kaj še rabite za dokončno odločitev?

Prekinitev odnosa z narcisom zna biti težka. Pomembno je, da prekinete vse stike, izbrišete vse kontakte in ga zablokirate na vseh nivojih. Zelo verjetno bo še poskušal priti do vas, ne takoj, malo kasneje, ko boste že mislili, da se je vse umirilo. Takrat bo spet takšen kot na začetku, prijazen, nežen, kot bi se spremenil. Vendar to ne traja dolgo. prav kmalu se boste zavrteli v nov krog trpljenja. Zato je pomembno, da ostanete močni. Težko bo, še posebno, ker imajo narcisi nekakšen čar, ki ga je težko najti pri nekom, ki te motnje nima. Njihova samozavest in drugačnost je kot magnet. vendar pa morate vedeti, da so znotraj prazni, ne morejo čutiti empatije, niti takšne ljubezni, kot si jo želimo. Njihova ljubezen je omejena na spolno privlačnost. Partnerka jih ne zanima, vsaj ne osebnostno in čustveno tudi ne, samo kot objekt za spolnost in za dokazovanje pred drugimi. Zato so v družbi drugačni, včasih celo prijazni in ljubeči.

Poskusite se poglobiti vase. Spraševanje v smislu, zakaj je takšen, je nesmiselno, veliko bolj je na mestu vprašanje: Zakaj jaz dopuščam takšno ravnanje? Zakaj sem z njim, če pa me ne podpira in mi ničesar ne daje?
Čas je za delo na sebi, predvsem se morate naučiti si stati ob strani, delati lepo s sabo in ne več dopuščati takšnega ravnanja.

Želim vam veliko moči in poguma
Nevenka