Kuhanje mule - kaznovanje s tišino
Objavljeno: pon. 9.nov.2020 18.30Kuhanje mule – kaznovanje s tišino
Kuhanja mule ni težko prepoznati, saj nas oseba, s katero imamo nek odnos, začne popolnoma ignorirati. Kadar kdo kuha mulo, s kljubovalnim molkom sporoča drugi osebi, da ni zadovoljen z njo, obenem pa ji ne da priložnosti za pogovor in reševanje konflikta.
Kuhanje mule je psihološka igra moči, ko nas nekdo, ki nam je nekaj zameril, želi kaznovati. Začne nas ignorirati, lahko se sploh ne pogovarja z nami ali pa nam na naša vprašanja odgovarja s kratkimi in odrezavimi odgovori. Izogiba se očesnega kontakta in nam daje občutek, da smo nepomembni. To lahko traja nekaj minut, ur, dni, mesecev ali celo let.
Glavni namen kuhanja mule je v drugi osebi vzbuditi občutek krivde, strahu in obžalovanja.
Ignoriranje ali kuhanje mule je igra, ki se je navadno naučimo že v otroštvu. Morda so jo igrali naši starši ali pa smo že kot otrok ugotovili, da stvar dobro deluje, kadar smo hoteli kaj doseči. Kot odrasli to polzavedno igro nadaljujemo, čeprav na neki ravni vemo, da slabo vpliva na naše odnose.
Ko kuhamo mulo...
... smo v bistvu prizadeti, žalostni in jezni, vendar nas je sram, da bi drugemu pokazali, da nas je njegovo vedenje ali govorjenje prizadelo. Zato se rajši umaknemo v tišino.
Če se želimo tega odvaditi, moramo najprej ozavestiti, kaj se dogaja in zakaj takrat, ko smo ranjeni, ne zmoremo tega povedati. Potem pa poskušati po malih korakih. Ko nam prvič uspe, na glas povemo, da smo prizadeti in kaj nas je prizadelo, je to veliko olajšanje in korak do bolj iskrenih odnosov.
Ko nas drugi ignorira...
...se počutimo nemočno, strah nas je, občutimo krivdo, obenem pa tudi žalost in jezo, da se to že spet dogaja. Navadno se poskušamo opravičiti, ustrežljivi smo, vzamemo krivdo nase. In to je ravno to, kar nekdo, ki kuha mulo, od nas pričakuje. On bo odločil, kdaj smo bili dovolj kaznovani in kdaj smo se s ponižnostjo in prijaznostjo dovolj odkupili.
Če želimo to igro prekiniti, vam tu predlagamo dve možnosti:
1. Osebi, ki nas ignorira, rečemo: »Ok, vidim, da se ne želiš pogovarjati. Tudi prav. Jaz grem zdaj po nakupih, k sosedi na kavo.., na izlet...« Zelo verjetno bo že to pomagalo, saj ne moreš ignorirati nekoga, ki te igre noče igrati. Ob tem se bo človek, ki nas ignorira, naenkrat začel počutiti ogroženega. Odgovor bo verjetno takšen: »Aha, zdaj pa greš, najlažje je kar oditi...« In tu smo že zmagali, saj se zdaj lahko o tem pogovarjamo, sicer v jezi, ampak vseeno bolje kot tišina.
2. Enkrat, ko smo s to osebo v normalnem odnosu, se pogovorimo v zvezi z njenim kuhanjem mule. Navadno bo oseba priznala, da to počne, če je dovolj zrela, bo tudi povedala, da ji je žal in da si tega ne želi. Vendar pa se zna zgoditi, da se bo naslednjič zgodilo enako, ker preprosto ne bo zmogla narediti drugače.
Kuhanje mule je za odnos zelo naporno in ga na dolgi rok lahko tudi poruši. Zato je pomembno, da se o tem pogovarjamo, predvsem pa, da se s partnerjem, prijateljem, staršem..., počutimo dovolj varno, da si upamo izraziti svoje občutke tudi takrat, ko nas kaj boli.
Kuhanja mule ni težko prepoznati, saj nas oseba, s katero imamo nek odnos, začne popolnoma ignorirati. Kadar kdo kuha mulo, s kljubovalnim molkom sporoča drugi osebi, da ni zadovoljen z njo, obenem pa ji ne da priložnosti za pogovor in reševanje konflikta.
Kuhanje mule je psihološka igra moči, ko nas nekdo, ki nam je nekaj zameril, želi kaznovati. Začne nas ignorirati, lahko se sploh ne pogovarja z nami ali pa nam na naša vprašanja odgovarja s kratkimi in odrezavimi odgovori. Izogiba se očesnega kontakta in nam daje občutek, da smo nepomembni. To lahko traja nekaj minut, ur, dni, mesecev ali celo let.
Glavni namen kuhanja mule je v drugi osebi vzbuditi občutek krivde, strahu in obžalovanja.
Ignoriranje ali kuhanje mule je igra, ki se je navadno naučimo že v otroštvu. Morda so jo igrali naši starši ali pa smo že kot otrok ugotovili, da stvar dobro deluje, kadar smo hoteli kaj doseči. Kot odrasli to polzavedno igro nadaljujemo, čeprav na neki ravni vemo, da slabo vpliva na naše odnose.
Ko kuhamo mulo...
... smo v bistvu prizadeti, žalostni in jezni, vendar nas je sram, da bi drugemu pokazali, da nas je njegovo vedenje ali govorjenje prizadelo. Zato se rajši umaknemo v tišino.
Če se želimo tega odvaditi, moramo najprej ozavestiti, kaj se dogaja in zakaj takrat, ko smo ranjeni, ne zmoremo tega povedati. Potem pa poskušati po malih korakih. Ko nam prvič uspe, na glas povemo, da smo prizadeti in kaj nas je prizadelo, je to veliko olajšanje in korak do bolj iskrenih odnosov.
Ko nas drugi ignorira...
...se počutimo nemočno, strah nas je, občutimo krivdo, obenem pa tudi žalost in jezo, da se to že spet dogaja. Navadno se poskušamo opravičiti, ustrežljivi smo, vzamemo krivdo nase. In to je ravno to, kar nekdo, ki kuha mulo, od nas pričakuje. On bo odločil, kdaj smo bili dovolj kaznovani in kdaj smo se s ponižnostjo in prijaznostjo dovolj odkupili.
Če želimo to igro prekiniti, vam tu predlagamo dve možnosti:
1. Osebi, ki nas ignorira, rečemo: »Ok, vidim, da se ne želiš pogovarjati. Tudi prav. Jaz grem zdaj po nakupih, k sosedi na kavo.., na izlet...« Zelo verjetno bo že to pomagalo, saj ne moreš ignorirati nekoga, ki te igre noče igrati. Ob tem se bo človek, ki nas ignorira, naenkrat začel počutiti ogroženega. Odgovor bo verjetno takšen: »Aha, zdaj pa greš, najlažje je kar oditi...« In tu smo že zmagali, saj se zdaj lahko o tem pogovarjamo, sicer v jezi, ampak vseeno bolje kot tišina.
2. Enkrat, ko smo s to osebo v normalnem odnosu, se pogovorimo v zvezi z njenim kuhanjem mule. Navadno bo oseba priznala, da to počne, če je dovolj zrela, bo tudi povedala, da ji je žal in da si tega ne želi. Vendar pa se zna zgoditi, da se bo naslednjič zgodilo enako, ker preprosto ne bo zmogla narediti drugače.
Kuhanje mule je za odnos zelo naporno in ga na dolgi rok lahko tudi poruši. Zato je pomembno, da se o tem pogovarjamo, predvsem pa, da se s partnerjem, prijateljem, staršem..., počutimo dovolj varno, da si upamo izraziti svoje občutke tudi takrat, ko nas kaj boli.