Stran 1 od 1

on rabi čas, jaz v tem času trpim

OdgovorObjavljeno: sr. 17.jun.2020 11.42
nihče
Sem v groznem obdobju, ko fant po 3 letih zveze ugotavlja, da ne čuti več veliko do mene, jaz pa brez njega ne morem. Zaradi depresije in težav z ohranjanjem prijateljskih odnosov z znanci sem postala zelo odvisna od njega, saj je bil vedno moja skala v hudih trenutkih. Vedno je govoril, da vse kar je pomembno je, da imava drug drugega. Sedaj pa je to očitno za njega že preveč, čeprav se zelo trudim delati na sebi, najinem razmerju, hitim s faksom, da bi si čim prej z njim ustvarila življenje in zopet poskušam stopiti v stik s starimi prijatelji. Čeprav bi jaz morala biti jezna nanj, ker je postal tako neodziven in ga moja žalost ne gane v smislu, da bi mi poskušal pokazati, da me ljubi, si ne znam predstavljati življenja brez njega. Načrtovala sva otroke in vse živo. Nimam energije za prestajanje razveze, še manj pa za iskanje novega partnerja (kljub temu, da sem stara 22 let), s katerim bi delila lepote življenja. Nimam namreč prijateljev ali energije in volje za spoznavanje novih ljudi. Želim si mir, stabilno razmerje in normalno življenje brez drame. Zato me zanima kako sedanjega partnerja prepričati že v tretje, da ostane ob meni, saj se najino razmerje še vedno da rešiti. Bolj kot mu skušam razložiti, da bova to rešila le s pogovorom o svojih željah in medsebojnem prilagajanju, bolj se odmika in vidi, kako mu je bolje brez mene. V zadnjem času sem ga veliko kritizirala na račun njegovega novega hobija - celodnevne vožnje z motorjem. Njegova odsotnost me ubija. Moji družini je všeč, in mislim da sem jaz tudi njegovi. Vem, da čeprav kakšen dan ni z mano, ne pomeni da me ne ljubi, Vseeno pa dneve, ko je z mano, išče izgovore, da gre domov ali kam drugam. Sedaj sva že v drugo prekinila, ker sem se resnično razjezila na ta račun in rekla, da si zaslužim veliko več od tega kar mi on daje. In čeprav bi mogla biti jaz tista, ki odhaja, si ga želim nazaj, on pa pravi "da mora razmisliti". Danes se dobiva, da se pogovoriva. Strah me je, da ga ne bom mogla prepričati, da spet poskusiva. Jaz v tem času, ko on razmišlja ali še želi biti z mano, ne morem normalno funkcionirat, jočem cel dan in se ne vidim izhoda iz te obupne situacije.

Re: on rabi čas, jaz v tem času trpim

OdgovorObjavljeno: sr. 17.jun.2020 15.16
Nevenka
Pozdravljena, "nihče" (ni mi všeč tvoj nick name, ker malo pove tudi o tem, koliko se ceniš),

prav težko mi je bilo, ko sem brala tvoje vprašanje. Zelo verjetno ti moj odgovor ne bo všeč. Če ne bi napisala, koliko si stara, bi sklepala, da je to napisala ženska, ki je veliko starejša od tebe.

Praviš, da rabiš mir in stabilno življenje brez drame, da nimaš energije za iskanje novega partnerja. Tvoj fant pa se očitno hoče še malo znoreti, želi si vožnje z motorjem, verjetno tudi stika z drugimi ljudmi, mogoče tudi dekleti. Verjetno ni dosti starejši od tebe in preprosto se želi še malo znoreti. Večina fantov v tej starosti danes še niti slučajno še ni zrela za takšen odnos, kot ga opisuješ ti, in tvoj fant to čuti. Glej, tudi če ga zdaj prepričaš - že v tretje, se bo stvar ponavljala. Kaj pa, če bo odšel, ko bosta že imela otroka, ker bo ugotovil, da si tega še ne želi? Družina je že tako izziv tudi za najboljši partnerski odnos, kaj pa šele za nekoga, ki je premlad in nezrel za to. Poleg tega pa ljubezni ne moremo izsiliti. Ko praviš, da ne moreš brez njega, čeprav si sama odšla, ker so te nekatere stvari zelo motile, se mi zdi, da ne gre več samo za ljubezen, ampak za neko odvisnost. Saj ni lahko, ker ne gre samo za razhod, gre za neke načrte in sanje o družini in življenju, kot si ga predstavljaš, ki so se s tem nekako razblinile, izpuhtele. Ti pa si ostala sama s praznino v sebi, strahom in negotovostjo.

Zakaj si želiš ostati skupaj z nekom, ki si tega ne želi? Ko si ga zadnjič pustila, si mu rekla, da si želiš več, da si več zaslužiš. In imela si prav. Prav gotovo si zaslužiš nekoga, ki si bo želel ostati s tabo in ustvariti družino. Vendar mislim, da te pred tem čaka še veliko dela na sebi. Seveda si žalostna in jokaš, ker sta prekinila, saj je vsem hudo, kadar se kakšno razmerje ne izide, to zna biti ena najhujših bolečin. Ampak mine, vedno mine. In nekdo, ki te nima dovolj rad, da bi si želel ostati s tabo, si pač ne zasluži, da se zdaj utopiš v solzah. Saj si ne želiš, da bi zaradi usmiljenja ostal s tabo, ker bi mu bilo preprosto prehudo gledati, da si tako žalostna, kajne? Fant si mora zares želeti biti s tabo, tako želeti, da bi za to bil pripravljen narediti vse, kar je manj, ni vredno truda.

Res si lepo vabljena, da se nam v ponedeljek pridružiš na skupini za pomoč pri depresiji in anksioznosti. Mogoče boš slišala še izkušnje in mnenja drugih, ki so šli čez podobno zgodbo - in preživeli.

Vsekakor pa ti želim veliko moči in lepih misli za prihodnost.
Nevenka

Re: on rabi čas, jaz v tem času trpim

OdgovorObjavljeno: sr. 17.jun.2020 15.58
nihče
Hvala za odgovor! Jaz sem teta in on je stric, vsi najini necaki/necakinje imajo 4 leta ali manj. S fantom sva se velikokrat pogovarjala o najinih skupnih načrtih in mi je tudi sam povedal, da nima več energije za žuranje in to, ampak da si že predstavlja kako bi tudi sam letal okoli enega radovednega otročka. Kar se tega tiče sva vedno bila na isti valovni dolžini.
Po mojem mnenju so bolj problem najini konflikti. Ker sem že več kot pol leta na antidepresivih (delam na sebi), sploh ne morem doživeti orgazma. Tudi pred začetkom jemanja antidepresivov sem ga zelo težko (se je moral res potruditi in on je edini s katerim mi je prišlo). No kakorkoli, jaz sem svojo jezo nad nedoživljanjem orgazma velikokrat stresala nad njim. Seveda veva oba, da ni on nič kriv, pa vendar to nekako mogoče vpliva na najin odnos. Enkrat sem mu celo očitala, da mu je postalo važno le da je on zadovoljen, zame pa mu je vseeno. Poleg tega pa velikokrat pride k meni le prespat in nato zjutraj po zajtrku že išče izgovor, da nekam pobegne. Včasih je izgovor utemeljen, včasih pa ni. On med tednom dela (je že zaposlen za nedoločen čas), jaz sem pa običajno v Ljubljani zaradi študija. Zaradi tega pričakujem, da se bo med vikendom posvetil meni, ampak velikokrat pride prej na vrsto njegov motor.... Ko mu povem, da hočem da dan ali dva preživi z mano (in ne z mojo družino, ne s svojo družino ampak le z mano), misli da hočem da je ves čas z mano in očitno zahtevam preveč (ceprav je biti z mano nekaj najbolj osnovnega pri partnerskem odnosu???) Sem oseba, ki se veliko pogovarja in sem mnenja, da se vse reši s pogovorom, on pa zmrzne ravno takrat, ko jaz izpostavim njegovo težavno obnašanje. Enostavno se ne zna zagovarjati in verjetno oz. mogoce iz razloga, ker ga "je minilo". Nekako sedaj vidi kot možnost rešitve le razvezo. Težava je tudi v tem, da sem že dvakrat zares ponorela in do tedaj je po večini najina zveza uredu, takrat (in kar se sedaj dogaja) pa se odtujiva in on razmišlja kako me pustiti jaz pa kako mu dopovedati, da je najlažje vršti puško v koruzo, je pa veliko bolj vredno če se pogovoriva, najdeva točke, kjer sva se oba zmotila in napačno reagirala in greva naprej. Zakaj bi se ukvarjala in vzpostavljala odnos z nekim novim, ki ga bom celo življenje potihem primerjala s trenutnim fantom, če pa lahko rešim to zvezo, ker navsezadnje se res kregava zaradi res nepomembnih stvari, ki se jih da rešit? Ali sem neumna, ker tako razmišljam?

Re: on rabi čas, jaz v tem času trpim

OdgovorObjavljeno: sr. 17.jun.2020 19.59
Nevenka
Ne, nisi neumna, ampak mogoče samo ne vidiš, ali pa si morda zatiskaš oči, pred tem, kar se v resnici dogaja. Tako močno si želiš nekaj zase (partnerski odnos z njim, družino), da preprosto ne vidiš, da on razmišlja drugače. Ne veva, zakaj je do tega prišlo, ampak to, kar si napisala glede njegovega obnašanja, jasno kaže, da beži od tebe. Pride samo prespat, prednost ima motor, rajši je s celo družino kot samo s tabo, vse to nekaj pomeni. Ti pritiskaš, on beži. Poskušaš se pogovoriti, on zmrzne. Veš, včasih je pogovor in razščiščevanje stvari tudi moteče, sploh če je tega preveč. Tvoj partner verjetno razmišlja zelo preprosto, želi se samo lepo imeti in mogoče imeti tudi nekaj svobode. Mogoče je to bilo včasih drugače, ampak ljudje se spreminjamo, tudi naši občutki se spreminjajo, ravno tako naše želje.

Kako bi bilo, ko bi se malo oddaljila od vajinega odnosa, ko ne bi tako pritiskala nanj, ampak se za nekaj časa usmerila nase. Poiskala nekaj družbe, se začela ukvarjati s kakšnimi hobiji, karkoli. Pritiskanje nanj je edino, kar zares ne pomaga. Mogoče pa potrebuje samo nekaj časa, pa bo kasneje odkril, da si zares želi biti s tabo. Ampak to mora začutiti on sam. Ženske si velikokrat domišljamo, da vemo, kaj je dobro za našega partnerja, ampak to se nikoli ne konča dobro.

Miren večer ti želim
Nevenka

Re: on rabi čas, jaz v tem času trpim

OdgovorObjavljeno: sr. 1.jul.2020 10.47
ljubezenzmaga
Pozdravljena :)
Tudi jaz imam podobno težavo. S partnerjem sva bila skupaj 5+ let. Imela sva, no po mojem mnenju še vedno imava, nekaj posebnega - od globokih čustev do intimnosti. Sam prihaja iz razdrte družine, kjer od svoje mame ni dobival dovolj ljubezni (je tudi ni izražala), oče pa je alkoholik, trenutno ozdravljeni. Oba sva eksplozivna in hitre jeze - kar se je odražalo seveda na odnosu. Zadnje par mesecev se je najin odnos začel krhati - njegovi izpadi ljubosumja, sam je rekel, da ga zapostavljam (kar ni res), 4 leta sva živela skupaj, potem pa sedaj eno leto živiva ločeno (čeprav je spal pri meni). Zakaj? Zato, ker sva dala v prvi plan varčevanje za skupen dom in sva se dogovorila - da bo najcenejša možnost ampak na žalost zdaj vidim da tudi usoda napaka. Začel me je zasliševati, me poniževati in kontrolirati. Morala sem izbirati besede, saj sem velikokrat (imam dolg jezik, vem) rekla kaj, kar ga je zmotilo oz predstavljalo trigger. Vedno sem mu pravočasno povedala kam grem in se počutila kot da sem ujeta v odnos, kjer mi partner ne zaupa. Res, počasi sem se začela oddaljevati od njega - tako čustveno kot fizično. Bila sem zmedena, nisem vedela ali bo sploh kdaj boljše. ko je uvidel, da mislim na konkretne spremembe kot je npr. obisk psihologa (za razrešitev travm, neprestanega nezaupanja in potrditev) in da sem popolnoma razvdojena - se mi je opravičeval. Celo šel je na obisk k psihologinji in videla sem, da si iskreno želi izboljšati zadeve in da začneva na novo - z boljšo komunikacijo, z razumevanjem drugih in poslušanje samega sebe in ne drugih. Rekla sem naj me ne sili v dejanja, naj me ne postavlja pred odločitve, saj sem bila zmedena. Predlagal mi je, da grem z njim na srečanje s psihologinjo. In sem rekla, da grem. Vendar, se je v tem času zgodila stvar, katera me še danes jezi. V času, ko sem rabila čas zase, mi je pisal neki fant. Fant je zelo vredu oseba, vendar sem mu takoj, ko me je nekajkrat povabil na kavo razložila situacijo, ki jo imam s trenutnim bivšim fantom (da imam njega v srcu in da ni fer do mene, do njega in do drugega). Situacijo je razumel in me tudi pustil na miru. Med tem časom pa sem na Facebooku komentirala LIVE SESSION (video v živo) znane astrologinje iz Indije, ki je odgovarjala na vprašanja izbire (moral si zastaviti vprašanje ali opcija A ali opcija B. In sem zapisala za koga naj se odločim; za bivšega fanta ali tega, ki mi je prenehal pisati. Vendar se v sebi sploh nisem odločala med dvema moškema, hotela sem zgolj slišati odgovor ali je prvi primeren zame, bo kaj bolše (vendar vprašanja nisem mogla drugače zastaviti tako kot v tej obliki). Ta komentar je videla ena od prijateljic sestre mojega zdaj bivšega partnerja in mi je takoj pisala o čem se gre. Ker sem bila naivna ... nevem kaj naj drugega rečem... sem ji napisala celotno zgodbo, hkrati sem ji obrazložila tudi, da ne kolebam med dvema možnostima ampak da se bojim, da bivši fant ne bo popravil stvari. Povedala sem ji tudi, da z fantom, ki mi je pisal nisem šla niti na na kavo in, da sem mu obrazložila, da ne morem in ne želim imeti nič resnega z njim. Seveda je ta prijateljica zgolj screenshoot mojega vprašanja na LIVE SESSION posredovala naprej (ni pa posredovala celotnega pogovora niti konteksta). in to je prišlo do trenutno bivšega fanta, ki mi je zgolj preko SMS sporočila napisal, da naj izberem drugega in da me postavlja na smetišče. Po večih SMS in klicih na katere se ni javil, me je popolnoma zablokiral. Jezi me, ker ne želi slišati celotne zgodbe, niti ni tako, kot izgleda. Nato so me blokirali še vsi njegovi prijatelji in sestre - kljub temu, da so videli pogovore med mano in prijateljico, ki je videla moje vprašanje. Njegov obisk (na katerega me je povabil pred tem incidentom) je jutri, nekaj dni nazaj sem mu poslala SMS ali naj pridem in nisem dobila odgovora. Vmes ko sva bila skupaj si je tudi on pisal z drugo in po njegovih besedah ji je objasnil, da ima punco in sem sprejela to in mu verjela. To sem v moji situaciji naredila tudi jaz, tistemu fantu sem objasnila situacijo, vendar to očitno ne velja in ne zaodstuje.Po vsem tem (glede na to, da mi ni odgovoril, da me je blokiral in prav tako njegovi prijatelji in sestre) nevem ali naj jutri grem ali ne na terapijo. Šla bi, vsaj za to, da lahko povem kaj je v resnici bilo, saj mi te možnosti sploh ni dal. Po drugi strani pa ne bi šla, saj me žalosti to, da verjame drugim meni pa niti ni dal možnosti razlage. Prosim za nasvet :)

Re: on rabi čas, jaz v tem času trpim

OdgovorObjavljeno: sr. 1.jul.2020 19.35
Nevenka
Pozdravljena,

če sem prav razumela, gre za to, da bi imela vidva z bivšim partnerjem jutri partnersko terapijo. Glede na to, da se ti niti ne oglaša in te je zablokiral, je zelo verjetno odpovedal tudi terapijo in mogoče bi bilo dobro preveriti pri terapevtki, če je termin za jutri sploh še aktualen.

Drugače pa: kaj pa lahko izgubiš, če greš? Ne gre za to, da se bosta pobotala, bolj za to, da boš malo bolj mirna v sebi. Tudi kadar se odnos konča, je dobro, da se na koncu pogovorimo in razčistimo stvari. Drugače imamo ves čas občutek, da nekaj ni dokončano in razrešeno.

Bivši partner ti že prej ni zaupal in tudi če bi začela znova, verjetno ne bi bilo nič bolje, verjetno še slabše, ker se mu zdi, da je zdaj dobil potrditev za svoje nezaupanje. Pa čeprav ti veš, da se ni zgodilo nič, bo to težko razložiti, morda celo nemogoče.

Upam, da si se iz vsega tega naučila, da svojih intimnih stvari ni dobro objavljati na kakšnih družabnih omrežjih, pa čeprav v obliki "nedolžnega" vprašanja, pa tudi prijateljice niso vedno zaupanja vredne. Poleg tega verjetno astrologinje niso pravi naslov za takšna vprašanja, saj ti bodo verjetno tri različne odgovorile vsaka na svoj način in vsaka drugače. Prava vprašanja so verjetno bolj nekaj takega: Kako je meni v zvezi z nekom, ki mi ne zaupa? Ali sem pripravljena s tem živeti? Ali jaz počnem kaj takega (morda nezavedno), da je mojemu partnerju težko zaupati?...

Mogoče tudi ne bi bilo odveč, da se sama zmeniš s psihologinjo ali psihoterapevtko za kakšen individualen pogovor, neodvisno od tvojega bivšega partnerja. Verjetno bi se počutila malo bolje, mogoče pa bi ti tudi pokazala smer, v kateri bi bila dobra tudi kakšna sprememba v povezavi z delom na sebi.

Vse dobro ti želim in miren večer
Nevenka