Psihoterapija forum

Ne vem več, kaj se mi dogaja, včasih mislim, da se mi bo zmešalo. Moj mož me uničuje. Danes mi je rekel, da sem debela krava in da me ne misli več gledat doma. Stara sem 45 let in sem se mogoče res v zadnjem času malo zredila. Vse nareidm narobe. Narobe pomivam, za kuhanje pravi, da mu prirpavljam pomije, nič, čist nič ne nardim v redu. Pa se trudim, pospravljam, kuham, skrbim za otroka, on pa se samo valja po kavču in ma ves čas ene pripombe. Saj ni vedno tako, včasih je prijazen in me objame, ampak meni ni več do tega. Potem mi pravi, da zakaj ga ne maram, če imam drugega. Pa ga nimam, res ne. Nisem taka samo mir hočem in enega normalnega moža. Pa saj mi po eni strani nič ne manjka, daje mi denar, če mi ga zmanjka, skrbi za otroka, včasih je ves sladek in mi kaj kupi. Potem pa ima slab dan in sem vse samo človek ne.
Če mu povem, da mi kaj ni prav, znori in me nekam pošlje. Zdaj v tej situaciji s korono je še hujše, saj smo vsi doma. Živčen je zaradi službe, ker ne ve, kaj bo. Nikoli me ne vpraša, kako sem, samo on je važen. Vedno samo on... dost mam, zares, ampak zdaj res ne morem nikamor. Pa se trudim, zares, prijazna sem in ga strežem, že cel lajf je tko. Ne vem, kaj delam narobe, res ne, on pravi, da ničesar ne naredim tko kot je treba. Kaj naj naredim, a je res vse narobe z mano? Jaz ne morem več.

Pozdravljeni,

razumem vašo stisko, še posebno v tem času si je težko deliti dom z nekom, s katerim se ne razumemo in nas psihično ali fizično zlorablja. Obenem pa se sprašujem, glede na to, da pravite, da je že dolgo tako, zakaj vztrajate s tem človekom. Tu gre verjetno predvsem za vprašanje vašega odnosa do sebe. Koliko se cenite, da vztrajate v zvezi, kjer ste deležni zaničevanja, kritike, kjer imate občutek, da niste ne ljubljeni ne spoštovani. Vem, da taka odločitev ni lahka, mogoče vas zadržuje vaše finančno stanje, otrok, grožnje? Včasih je v resnici zelo težko ali skoraj nemogoče oditi, čeprav se sčasoma vedno pokaže rešitev.

Pravite, da vam po eni strani nič ne manjka, da vam daje denar, skrbi za otroka, vam kaj kupi... Seveda je tudi to nekakšna skrb za vas, vendar izgubi pomen, kadar nas nekdo ne spoštuje in žali.

V takem odnosu ženska izgubi samo sebe, preprosto izgubi orientacijo in ne ve več, kaj se dogaja. Navadno začne razmišljati o tem, da je z njo vse narobe, da ni dovolj dobra, da se mora še bolj potruditi. Velikokrat v terapiji naletim na klientko, ki pride na terapijo z željo, da naj kaj naredim z njo, da se bo poboljšala, ker njen partner pravi, da je slaba in nemogoča. In potem tekom terapije ugotovim, da gre za odnos, kjer je veliko psihične in tudi fizične zlorabe.

Vsekakor, draga gospa, vam priporočam, če je to le možno, pomoč v obliki psihoterapije ali vsaj kakšnih knjig za ljubezen do sebe. Najprej se morate okrepiti, dojeti celotno situacijo, jo pogledati bolj realno, predvsem pa začeti drugače gledati nase, z večjim sprejemanjem in ljubeznijo. Čeprav se misel, da moramo najprej imeti radi sebe in se spoštovati, sliši kot obrabljena, je še kako resnična. Človek, ki se ima rad, ne dopušča, da se nekdo znaša nad njim, ne dopušča žaljenja in poniževanja. Vsak od nas si zasluži spoštovanje in prijaznost, kaj manj je v odnosu nedopustno. In ko boste v tem nekoliko napredovala, bo postal izhod iz situacije bolj jasen, pa verjetno tudi izvedljiv.

Vse dobro vam želim
Nevenka