nikoli nisem bila pretirano zgovorna, zato sem od nekdaj imela bolj malo prijateljev.
Opazila sem, da sem tudi zelo custvena, kar mi na zalost cisto nic prav ne pride. No, ce bi morala sebe na kratko opisati, bi se opisala tako: tezko navezujem stike, zelo custvena, zelo veliko razmisljam, verjamem, da obstajajo iskreni, posteno in ljubeci ljudje, vendar se hkrati nekajkrat tedensko zjocem ob spoznanju, da je v resnici vecina temu ravno nasprotna. Zaradi vsega tega postajam zagrenjena. Navelicana sem robotiziranih ljudi. Ob njih se pocutim zelo osamljeno. Manjka mi pravi prijatelj. Ce se kdo cuti podobno, naj mi pise. Lepo se imejte!
